Najboljši izmed vseh možnih svetov 

Tina Bilban

Živimo v najboljšem možnem svetu, ampak tak je samo, če delamo na tem, da ne bi bil več, da bi bil tisti, ki pride jutri, še malo boljši.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Skice 4

      Lea Flis

      Prvič se usede za jedilno mizo. Mizo sredi Manhattna. Ki celo stoji napol vzravnano. Vzravnanost je v starih manhattanskih hišah težko doseči, saj se tla pogrezajo, valovijo, predvsem pa skoraj vedno visijo v eno stran. Stoli na koleščkih so zabavna oblika sedenja. Držanje za mizo je skoraj nujem dodatek tipkarskih in rokopisemskih opravil. Tekočine v kozarcih se nagibajo v eno smer in lezejo čez robove. Veseli se zajtrkov, ki so njen najljubši dnevni obred. PočasiPreberi

      15. januarja 2014 | Branje Proza

    • Svet sestavljanke v sestavi

      Jasmin B. Frelih, Na/pol. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2013.

      Aljaž Koprivnikar

      Predstavljaj si svet, ne tako daleč od naše sodobnosti; svet ki razpada, njegove pripadnike, nezmožne komunikacije, skupek informacij, ki pred očmi razpada na pol. Zveni znano? Tak razdrobljeni svet in njegove razpoke, ki se kažejo tudi znotraj naše aktualnosti, nam šiva Jasmin B. Frelih, ki je za svoj prvi roman Na/pol v letošnjem letu prejel nagrado za najboljši prvenec.Preberi

      13. januarja 2014 | Kritika, komentar

    • Brcanje v temo

      Iztok Vrenčur, Odrekanje svetlobi. Ljubljana: JSKD – revija Mentor, 2013. (Prvenke)

      Diana Pungeršič

      Kraj dogajanja – Ploščati svet, na njem Mesto in Mesto II ter Province, nad njimi zlati disk. Čas dogajanja – neopredeljen, sumljivo podoben sedanjosti. 

      Tako bi lahko zakoličili koordinate romanesknega prvenca lanskoletnega Uršljana Iztoka Vrenčurja. A poudarka romana ne gre iskati v natančni časovno-prostorski umeščenosti, temveč ga kaj hitro, prehitro najdemo v slikanju vzdušja, logike družbenega delovanja, zakonov, norm, vraščenih v ustroj predstavljenega sveta, v katerem poleg vrhovne posvetne oblasti (kapital: monopolno podjetje Šef & Sinovi)Preberi

      13. januarja 2014 | Kritika, komentar

    • Žad

      Milan Vincetič

      Na kameli
      iz lesa
      v votli grbi
      iz neba
      jezdi troje modrih
      prvi nosi
      šest drobtin
      drugi mirte
      suhi dim
      tretji skrinjico
      iz žada
      brez kraljička
      ker da kaka Preberi

      13. januarja 2014 | Branje Poezija

    • Skice 3

      Lea Flis

      Včasih je težko verjeti, da se nekaj tako vseobsegajočega začne spreminjati v spomine. Včasih je težko verjeti, da je sploh bilo. Pa je podaljševala, kolikor dolgo je znala. Skoraj prosjačila je čas. Zgodovina ji je bila neznana beseda. Odločila se je, da ji bo tuja. Kopije ključa nikoli ni oddala, čeprav je tako zapovedovala pogodba. Visi nad njeno mizo in včasih se zaziblje. Ko skozi kuhinjo popihne z okna, ki gleda na staro hruško. SpomniPreberi

      12. januarja 2014 | Branje Proza

    • Dolgčas, e-knjige in e-literatura

      Jaka Železnikar

      E-knjige so danes v svoji zasnovi predvsem digitalizirane knige. Kar je navaden žalostni konceptualni dolgčas. Ne zaradi vsebin, seveda, če so te zanimive. Poglejmo, kaj vse bi lahko naredili, a nismo.

      Preberi

      7. januarja 2014 | Esej, kolumna

    • Skice 2

      Lea Flis

      Zdi se mi, da s kotičkom očesa vidim svojo ulico. Z meščanskimi, predvojnimi hišami, s skrivenčenimi stopnišči in odkrušenimi lestenci iz dekadentnih jazzovskih let. Pločnik na obeh straneh ulice s svojimi prožnimi vejami zakrivajo mogočni kostanji. Ko vročina najbolj pritisne, so krošnje manj bohotne, sicer pa je cesta prijetno senčna in spomnim se na filmske posnetke otrok, ki jih na prav taki ulici v poletju, ki diši po sladkorni peni in krofih z luknjo vPreberi

      6. januarja 2014 | Branje Proza

    • Skice 1

      Lea Flis

      Če bi bil vedno resničen, bi ga posvojila za večerne pohode skozi poletni veter. Dokler še lahko lovim anonimnost z enakomernimi in odločnimi koraki. Dokler je ne s pozabljenostjo in odmikom. Vsaj še malo naj se zadrži. Še najbolj si to želim, kadar sem tu. To je prošnja trenutkov. To, da se lahko v mislih mirno vračam k sebi, da zategnjeno ne lovim sekund in ur in v pljučih ne zadržujem plitkih vdihov in izdihov.Preberi

      5. januarja 2014 | Branje Proza

    • Razlika med »avstrijsko« in »nemško« literaturo (in literarno kritiko) vse bolj izginja

      Stefan Schmitzer

      O kritiški situaciji v Avstriji

       

      Avstrija razpolaga z razmeroma veliko literarnimi revijami na nivoju. Te predstavljajo najpomembnejše mesto, kjer se diferencirano razpravlja o literaturi – dokler se revije ne omejujejo na primarne tekste. Ta platforma je vsekakor bolj namenjena publiki, ki se profesionalno ukvarja z literaturo, kot pa »širši javnosti«. Tej so na voljo nedeljske priloge dnevnega časopisja (pri čemer gre manj za »kritiko« kot za »informacije o produktu«, v tem smislu podrejeno skorajda vsem drugim novinarskim žanrom).Preberi

      3. januarja 2014 | Esej, kolumna

    • Chopin: Etuda št. 1, op. 25

      Ana Svetel

      Včeraj sva z Jernejo dolgo sedeli za klavirjem,
      v sobi je bilo nekaj modrih stolov, skozi okna je
      prihajal večer, ki se maja tako voljno upogiba,
      »predstavljaj si hribe in kako od daleč
      slišiš zvonove,« pravi, zapiram oči in začenjam,
      čutim premico, ki gre od vrha glave v nebo,
      Jerneja se presede stran, posluša od daleč,
      zbrano. Konec maja so večeri podaljšani in omehčani,
      modri stoli žarijo v pozni svetlobi, klavir je sveže uglašen,
      obePreberi

      3. januarja 2014 | Branje Poezija

    • Jesensko Listje II

      Uroš Zupan

      I.

      Vodni biseri na vejah in okenskih policah,
      zaostal transport odpotovale noči. Drevesa
      so že skoraj gola. Mokro, k zemlji obrnjeno listje
      diha nepremično v sobotnem dopoldnevu. Rjave
      in zelene, zelene in rdeče lise v globini gozda izdajajo
      razdalje našim očem. Peskovnik je zapuščen in tuj,
      kot plaže in majhna mesta na otokih v novembru,
      kot nenadni prihodi jeseni sredi poletja. Hladni
      prameni zvoka gladijo potemnelo srebro na jugu.
      Hladni sunki vetra so neprijetni dotiki neznanca.Preberi

      27. decembra 2013 | Branje Poezija

    • Potaknjenci

      Odlomek iz romana

      Maja Gal Štromar

      Razširim oči, začutim utripanje v senceh. Potim se. Sredi grla se je zagozdil dih. Roke bi se same stegnile proti vrečki, a me lepa vzgojenost prestolonaslednika opozarja, da lahko prvo besedo in prvo gesto izrazi le kralj, oziroma kraljica. Tako čakam. Poskušam zadrževati globoko dihanje. Prestavljam ga v grlo. Dviga se, oža, skeli. Zapleta se v naelektreni osir sredi požiralnika. V ustih skomine, slina pa se nabira, kopiči, polni ustno votlino. Utrip v senceh. TrzanjePreberi

      27. decembra 2013 | Branje Proza

    • Med (po)smehom in (u)žaljenjem

      Milan Kleč, Ura resnice. Ljubljana: Študentska založba, 2013. (Beletrina)

      Aljoša Harlamov

      Obstaja cel kup razlogov, zakaj boste v mestu težko naleteli na koga, ki je prebral celoten Klečev opus. Prvi je ta, da je človek, ki bi se lotil te avanture, bolj malo v mestu. Svojega stanovanja pač ne more zapustiti, saj je vsakič, ko odloži Klečev zadnji roman, zunaj že njegov nov zadnji roman. Milan Kleč je za slovensko prozo to, kar je Tomaž Šalamun za poezijo. V Sloveniji je preprosto še premalo založb, daPreberi

      24. decembra 2013 | Kritika, komentar

    • Na pijači z Bogom

      Anonymous Gosh/Izar Lunaček, Izgubljeni raj. Ljubljana: Forum, 2013.

      Domen Finžgar

      Izar Lunaček je, če citiram najbolj poznanega slovenskega stripotržca  Aleksandra Buha, trenutno »vroč avtor«. Tako zelo vroč, da je letos poleti izdal kar dva stripovska albuma. Metamorphose Antropomorphice je založil pri Buchu in Založeni raj pod okriljem Foruma Ljubljana. Pardon, slednji podatek sem zapisal nekoliko prehitro. Pravi avtor stripa Založeni raj je namreč Anonymus Gosh, Lunaček pa njegov producent. Kdo je ta Gosh? Obskurni avtor, ki ga ni niti v zbirki stripov Slovenski klasiki (Forum Ljubljana), kamor bi nedvomno sodil!Preberi

      24. decembra 2013 | Kritika, komentar

    • Kritik naj (ne) bo!

      Jasna Lasja

      Kakšna je možnost rešitve? Uvesti še eno nagrado za kritike ali Stritarjevo nagrado razrešiti starostne omejitve? Prva možnost bi najbrž potegnila za seboj preveč navlake s strani drugih cehov, zato se mi zdi bolj smiselna druga.

      Preberi

      23. decembra 2013 | Esej, kolumna Uvodnik

    • Seznam

      Andrej Hočevar

      Rad imam ženske. Ena izmed njih
      je celo moja žena. Ima vse prednosti
      in slabosti žensk, kar oboje enako občudujem.
      Poskušava se razumeti in to je težko.
      Občasno, kadar nisem stisnjen med rezine
      teme, kadar se ne sprašujem, ali bom
      še kdaj sploh kaj napisal, seksava.
      Ker sva poročena, seksava, kot si domišljava,
      da to počnejo tudi drugi poročeni ljudje.
      Po možnosti sproščeno in brez uvodnih
      nerodnosti. V tem, kot v vsem drugem,
      nimava zgleda.Preberi

      20. decembra 2013 | Branje Poezija

    • Groza sveta na dlani

      Svetlana Makarovič in Zlatko Kaučič: Horror Mundi/Groza sveta. Ljubljana: Kino Šiška, 16. 12. 2013.

      Domen Slovinič

      V ponedeljek zvečer sem v zadnjem trenutku prispel v Kino Šiška (kdo bi si mislil, da zamudniške trole lahko delajo čudeže) in se naposled znašel v veliki dvorani, ki je bila skoraj nabito polna. Ko sem vseeno začuda dobil prost sedež v prvi vrsti in se razkomotil, nisem imel pojma, kaj pričakovati od tedanjega premiernega dogodka – Svetlana Makarovič v tandemu z Zlatkom Kaučičem v literarno–glasbenem performansu, naslovljenem malce pretenciozno Horror Mundi/Groza sveta. Vedel semPreberi

      20. decembra 2013 | Kritika, komentar Na torišču

    • Ubežati opredelitvam

      Dijana Matković, V imenu očeta. Novo mesto: Goga, 2013.

      Aljaž Krivec

      Knjižni prvenec Dijane Matković V imenu očeta sestavlja sedeminštirideset tekstov, razdeljenih v tri poglavja, ki ne služijo za zbirna mesta tekstov iz različnih vetrov, temveč vzpostavljajo časovno kontinuiteto zbirke, ki se začne v pripovedovalkinemu otroštvu, nadaljuje v najstniških letih, zadnji teksti pa so posvečeni pripovedovalkinemu tukaj in zdaj. Delo se spretno izmika kakršnimkoli označevalcem in različni viri tekste v zbirki opredelijo kot kratke zgodbe, kratke kratke zgodbe, jako kratke zgodbe, aforizme, poezijo, pojavi se celo vprašanje, če ne gre v bistvu za roman.Preberi

      19. decembra 2013 | Kritika, komentar

    • Kdo je lahko kritik?

      Epistolarna razprava

      Saša Ćirić

      Dva kulturna dodatka, najprej Politikin, objavljen v soboto, 12. maja 2007, potem pa kulturni dodatek v Večernjih novostih, s srede, 13. junija 2007, sta predstavila srbskim bralcem odprto pismo, ki ga je Uredništvo Los Angeles Timesa poslalo svojim literarnim kritikom. Avtor prvega komentarja »Kritikom lahko vsak piše« je Gojko Božović, urednik beograjske založbe Stubovi kulture, pesnik, literarni kritik, član Srbskega Književnega društva, urednik Književnega magazina in član komisije Pekićeve fundacije za dodelitev štipendije najboljšim prozaistom.Preberi

      18. decembra 2013 | Esej, kolumna

    • Na kvadrat in še enkrat

      Stanislava Repar, Slovenka na kvadrat. Monodrama v kabaretni preobleki. Ljubljana: Cankarjev dom, 5. 12. 2013.

      Ivana Zajc

      Delo pesnice in pisateljice, prevajalke, esejistke, literarne kritičarke ter znanstvenice, urednice in založnice Stanislave Repar Slovenka na kvadrat je v istoimenskem kabaretu zdaj doživelo še svojo odrsko postavitev. V knjigo je v enem končnih intervjujev integrirana sled avtoričine avtopoetike: »Preprosto, zame niti literarne zvrsti ne delujejo dovolj avtoritativno oziroma omejujoče, prav nasprotno: odmik, razpoka, razcep v notranji strukturi besedila, oblikovalski, tudi žanrski upor – to je moj ›vzorec brez vzorca‹, izziv zame.« Ravno ta principPreberi

      18. decembra 2013 | Kritika, komentar Na torišču

Izdelava: Pika vejica