Sredi vzhodnega Berlina, že malce hipomanična 

Jedrt Lapuh Maležič

Kot zmeraj na neznanih terenih sem bila tudi tukaj kot kratkoviden slonček na trapezu, ki ga je nekdo posadil na gugalnico pod cirkuškim stropom in ki niti ne vidi mreže pod seboj, mreže, razpete zanj, da bi ga prestregla.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Andrej Hočevar

      Andraž Jež

      Na svet je privekal na leto, ko je Jugoslavija izgubila kompas. Da je šlo od njegovega rojstva vse samo še navzdol (in gre še kar), je najbrž eno tistih neverjetnih naključij zgodovine, ki jih vsestranski družboslovec in neke vrste materialistični duhovni vodja Andraž Jež imenuje »neverjetna naključja zgodovine«.

      Preberi

      16. January 2013 | Branje Proza | Komentarji (5)

    • Mojstrovina

      Katja Perat

      Otožna sem, ker vem, da ta pesem ne bo nikdar mojstrovina,
      Čeprav razume,
      Kako nemočen je človek v rokah usode,
      Da je zahod veličasten, ker propada,
      Da je Pariz mesto, ki se ga splača opisati,
      Da ljudje z arogantno, a neodpravljivo gesto
      Pozivamo majhne stvari, naj služijo v svoji priročnosti,
      In parke, naj izkazujejo svojo poslušnost urbanistom,
      Da gradimo domove v negostoljubnem svetu,
      Da nosimo svojo žalost kot dragocen nakit,
      Da v ljubezni slabo izbiramo in umremo mladi.Preberi

      11. January 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Mara snahe ni marala

      Grozljiva melodramatična povest

      Janez Grm

      Lepa in krepka Kusova Barbara je pri osemnajstih letih stopila v zakonski stan. Njen novi dom je postala Príbančeva domačija, njen ženin pa šest let starejši Pribančev Jurko. Barbara je bila mladenka trdne volje in krepkega značaja, a pred rohnenjem in udarci svojega od močeradovca zamaknjenega očeta se ni mogla uspešno obraniti. In tako je pri osemnajstih letih prestopila prag svoje nove domačije, kjer jo je odprtih rok pričakal njen šest let starejši ženin, Pribančev Jurko.Preberi

      9. January 2013 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Carver

      Mitja Drab

      Leživa na postelji in berem ji iz Zbranih del.
      Ne razume vseh besed moje polomljenje angleščine,
      ampak vseeno posluša do konca. Potem mi pogleda
      v oči in pripomni, da sploh niso tako temne.
      Ampak kot maroni, se zasmeji. Reče, da si že
      dolgo želi, da bi jih skupaj jedla. Kmalu bo jesen,
      lahko jih bova, ji odvrnem. Iz kopalnice se vrne v majici,
      ki ji sega skoraj do kolen. Prepogne se, ker nekaj išče,
      dovolj,Preberi

      4. January 2013 | Branje Poezija | Komentarji (4)

    • Avtorjevo življenje in delo

      Iz nebesedne pripovedi prevedel: dr. Marko Rutar

      Špela Sodja

      Če bi hotel začeti na samem začetku, bi se moral vrniti tja daleč v Had, pa ne zato, ker bi me kako posebno zanimala taksonomija troglavih psov ali poklicne deformacije brodarjev, zgolj zato, ker se je takrat vse začelo. Sem neposredni potomec zemlje in sonca, otrok vode in zraka, moj visoko spoštovani in nadvse častivredni prednik pa je bila neka alga. Lahko bi se spuščal v podrobnosti svojega družinskega drevesa, a naj zadostuje, da semPreberi

      4. January 2013 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Romantika

      Primož Čučnik

      Spet se je končalo neko leto in tega se bomo spominjali po kakšnem drobižu, kulturnem ali pa naturnem, saj je vseeno; bilo je par dobrih koncertov, predstav, novih knjig, ali pa so obilno rasle gobe. Še rajši pa bomo na to hitro pozabili in se posvetili prihodnosti. Prihodnost pa je negotova, tako kot vedno. Kdo si je še pred dobrim mesecem mislil, da bodo čez štirinajst dni ljudje na ulicah zahtevali glavo nekega politika, kiPreberi

    • Pesem za Johna Beera

      Primož Čučnik

      Žaba in policaj. Lahko bi bil naslov kake zgodbice za otroke,
      brez moralke. Lahko pa bi bila tudi za odrasle:
      Policaj (oddelek za droge) ne razume žabe, ki se zadeva,

      medtem ko moderna poezija sklada svoje štiri kvartete
      in polaga drva na ogenj – dežela zmrzuje,
      z žlebov visijo sveče –, da bi nas vsaj malo ogrela.Preberi

      28. December 2012 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Siri Kolu: Ajda in Razbojnikovi

      Gaja Kos

      Pravo finsko tihožitje: veliko narave, kopanje v jezerih, vikend hišice, požrtije ali vsaj izdatni prigrizki, savnanje … In roadtrip. Seveda ne navaden, pač pa razbojniški. Razbojnikovi štejejo pet članov … dokler ne ugrabijo šeste – Ajde, ki ugrabitev sprejme precej hladnokrvno: »Drugi teden junija so me ugrabili. Še dobro, da so me. Obeti za poletje so bili tako ali tako slabi.« In kakor se kmalu navduši nad novo druščino, tako se tudi Hilda – vratolomna voznicaPreberi

    • Stezosledstvo: o limonah, demonstracijah in aranžerstvu

      Aleš Šteger: Na kraju zapisano. Literarni performans (Ljubljana, izložba Maxija, Trg republike, 21. 12. 2012), pogovor (Ljubljana, klub Maxija, 22. 12. 2012) in knjiga (Študentska založba, 2012).

      Gabriela Babnik

      V eni izmed zadnjih oddaj X-Factor, v kateri nadobudni ameriški pevci tekmujejo za nagrado petih milijonov dolarjev, je superzvezdnica Rihanna skoraj pretreseno priznala, da ji je eden izmed tekmovalcev še posebej pri srcu, ker čuti, da mu ne gre toliko za zmago kot za umetnost samo. V literarnem performansu, ki ga je Aleš Šteger izvedel na Trgu republike 21. decembra, pa je menda šlo ravno za nasproten proces. V ospredju ni bil toliko tekst kotPreberi

    • * * *

      Barbara Jurša

      Brez kape si pomladni dan,
      greš med breze, kristalni veter
      je na potki, zaviti v skorjast sneg.
      Skoz in skoz si nedoločen od dotikov.
      Tvoje srce bije kot jazzist z odprtimi očmi.
      Tvoje roke se valijo po zraku,
      se valijo na sonce, pod odejo tanke volne.
      Jezik se mi je zalepil na nebo. Jezik mi je pokazal jezik.
      Čisto mehko. Kot jazzisti, ki se s čeli naslonijo
      na zrak. Jazzisti, ki ne štejejo in sePreberi

      21. December 2012 | Branje Poezija | Komentarji (2)

    • Tjaša Koprivec in Polona Lovšin: Slavček in granatno jabolko

      Gaja Kos

      Slavček ugleda granatno jabolko in granatno jabolko zasliši slavčka; prvi si poželi, kar ima drugi, drugi, kar ima prvi. Znano? A imamo, kar nam je dala narava, in s tem moramo živeti, kot najbolje zmoremo. Knjiga Slavček in granatno jabolko šteje le malo (na moč poetičnih) besed, a kljub temu pripoveduje o velikih stvareh: o lepoti, očaranosti, prevzetosti, samosvojosti. Pravzaprav je takšna stvar – lepa, samosvoja, ki priteguje pogled. Slikanico namreč krasijo ilustracije, ustvarjene vPreberi

    • December

      Veronika Simoniti

      December je enciklopedist. V svoji sobi ima predalčke s paličkami na sredi, na katere so nataknjeni listki. Predalnik A je za botaniko, predalnik B za humanistične vede, predalnik C za okultne. In tako naprej. Vse znanje sveta bi rad imel v tej sobi, vse bi moralo biti razporejeno, urejeno, sistematizirano, klasificirano. Tako bi bil svet v redu in harmoniji. Rekla sem mu, da to ne gre, pa me je odpravil, češ da je zrasel v družini, kjer je bilo vse v najboljšem možnem redu, še sinov da je bilo dvanajst kot mesecev v letu.Preberi

      18. December 2012 | Literaturin koledar | Komentarji (1)

    • Gospostvo avtorja

      Razmišljanje, spodbujeno s pogovorom »Ni dobrih knjig brez dobrih urednikov« v Trubarjevi hiši literature (28. 11. 2012)

      Jernej Županič

      Z okrogle mize »Ni dobrih knjig brez dobrih urednikov« v organizaciji Pogledov, ki jo mnogo bolje, kot bi jo zmogel sam, povzema prispevek E. V. na spletni strani, sem prinesel predvsem eno:

      Točko, ki je bila na njej pravzaprav odsotna oziroma so se je udeleženci dotaknili zelo mimogrede: sodelovanje med avtorjem in urednikom – oziroma, kot je najbrž jasno, njegovo presenetljivo odsotnost.Preberi

      14. December 2012 | Kritika, komentar | Komentarji (1)

    • Pasolinijev preblisk

      Robert Simonišek

      Če bi kolonade, vse okrasje
      in zvonove pretopili v možnosti,
      jih zaupali možem v ozadju,
      bi bila mesta drugačna
      in življenje bi se odvrtelo
      nekam drugam.

      Če bi nad bronasta vrata
      v začetku poslali nekaj takega,
      kot je Carravagiov demon,
      bi zasijalo nekaj svetlejšega.
      Zloščilo bi sivino s pročelij
      in odprlo okno sleherne hiše,
      od koder bi se razlegalo
      novo nebo.Preberi

      14. December 2012 | Poezija | Komentarji (0)

    • Revija Litteræ Slovenicæ – dejanje birokratske politike?

      Pogovorni večer: Le Livre Slovène / Litteræ Slovenicæ – pol stoletja prevajanja slovenske književnosti, 11. december 2012, Društvo slovenskih pisateljev

      Gabriela Babnik

      Dobre zamisli, dober razgovor, toda ozračje je bilo še vedno pesimistično. Le livre Slovène oziroma Litterae Slovenicae, kot se revija, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev, imenuje po letu 1991, je bila označena kot projekt, ki v petdesetih letih svojega delovanja ni doživel pravega odziva. Revija nima pravega receptorja, distribucijske mreže, so se strinjali udeleženci okrogle mize dr. Vladimir Pogačnik, Jani Virk in Andrej Medved, vsi v določenih obdobjih tudi uredniki revije. »Ne moremo živetiPreberi

      12. December 2012 | Na torišču | Komentarji (2)

    • Če se trudim z distanco do jaza ali z iskanjem bližine? Z obojim hkrati.

      Intervju z Alenko Jovanovski o njenem pesniškem prvencu

      Kolikor vem, je tvoja knjiga nastajala kar nekaj časa. Spomnim se denimo pesmi “Žehta”, s katero si sodelovala – in zmagala – tudi na pesniškem turnirju; v tem času bi kateri drugi pesnik napisal in izdal že več zbirk … Si se zavestno odločila, da bo knjiga nastajala počasi, v svojem ritmu, ali si jo pisala v valovih, ki so zajeli tudi starejše tekste?Preberi

      11. December 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Ris

      Iz cikla “Prislutnje”

      Andraž Jež

      Noč in slišal sem za novico o izpuščenem risu; spomnim se glinenih besed in slik, ki so se v meni prekopicevale, ko sem hodil po temistem aristokratskem vrtu. Tema kot v polžjem očesu.

      Spomenik je bil lep in ne vem, zakaj sem se moral poscati prav nanj, še manj, zakaj sem moral splezati na vrh, da bi svoje dejanje opravil čim bolj neopazno (jasno, da je bil osvetljen, takšni monolitni pajaci se vselej topijo pod lučjo, ki lošči njihove konture, kot bi sami ne mogli govoriti v temi). A tedaj se mi je zdelo samoumevno.Preberi

      7. December 2012 | Branje Proza | Komentarji (1)

    • * * *

      Zmagovalna pesem natečaja “Osvoji Julijo”

      Milojka B. Komprej

      Med krajce
      klobuka poveznem
      trohico starih zamer.
      Nekoliko obrabljene od naivnega
      zaupanja se zaprašijo
      v rob.
      Pogladim mehko klobučevino
      in jo poveznem na oči.

      Prepričane v temo
      se iskrijo vase.
      Raziskujoči pogled
      te najde nekje tam,
      precej
      niže od pričakovanj.Preberi

      6. December 2012 | Branje Poezija | Komentarji (1)

    • Zahteva po preživetju, osnovana zgolj na pisanju

      Intervju s Karlom Hmeljakom ob njegovi novi knjigi Krčrk

      Tvoja zbirka ima naslov, ki je toliko nenavaden kot tudi izvirno sugestiven, po vrhu je pa še palindrom. Verjetno ima sorodnika tudi v Vallejovem Trilceu? Kako si prišel do njega, si zbirki zavestno hotel dati takšen naslov, ki ob odsotnosti vnaprejšnjih pomenskih konotacij ustvarja nov prostor?Preberi

      5. December 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • S knjižnim sejmom nad policijski helikopter

      Igor Divjak

      Ta članek se ne more začeti drugače kot trapasto. Objemam te, knjižni sejem, poljubljam te, in ne pustim, da te preletavajo policijski helikopterji, ne dovolim, da bralce mlatijo s pendreki in po njih razpršujejo solzivec! Ker danes bodo spet protesti. Upam, da bodo glasni in kričeči in upam, da bo padla vlada! In če bo treba, za njo lahko tudi naslednja! In spet! V imenu knjižnega sejma! Znašel sem se namreč v absurdnem položaju, da sem nekaj tuhtal za članek o pravkar minulem 28. slovenskemPreberi