Modrožametni princ 

Rok Vilčnik rokgre

V ulici Nobene nove lepe hiše je stanoval tat, ki je kradel vložene kumarice iz steklenih teglov in jih nosil svoji materi, ki so ji odrezali eno ušeso zaradi ravnotežja. Premikal se je na papirnatih hoduljah in valovil v vetru. Včasih si lahko videl, kako je glavo namočil v vodo in so mu valovi razčesali neukrotljivo grivo.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Literaturo beremo, pisatelje … poslušamo?

      28. slovenski knjižni sejem – poročilo o cikel pogovorov “Literarne pokrajine”

      Blaž Zabel

      V sklopu 28. knjižnega sejma je od srede do sobote potekal sklop pogovorov pod naslovom Moja literarna pokrajina. Vsak večer se je v Veliki sprejemni dvorani v Cankarjevem domu predstavil uveljavljen slovenski pisatelj, z njim pa se je pogovarjala voditeljica Klavdija Zupan. Pogovori naj bi se osredotočili na različne geografske pokrajine, v katerih nastopajoči živijo in o katerih so pisali v svojih delih. Seznam nastopajočih (Gabriela Babnik, Dušan Šarotar, Dušan Jovanović in Boris Pahor) in zastavljen koncept sta obljubljala zanimivo in živahno literarno razpravo, saj so imeliPreberi

      27. novembra 2012 | Na torišču | Komentarji (0)

    • –––

      Iz knjige Krčrk

      Karlo Hmeljak

      Slovenski pesnik kliče mladega slovenskega pesnika.
      Pička ti materinščina, svetovni dnevi, obeležja,
      uporaba zgodovine, trenutkov, naporov, kontre,
      blodi, gams, kriv, krčiti kolena, rezget konj, se
      zgruditi na tla, požreti, požreti vse to, se svita, v
      množini, enačiti držo s črko, zakon, moraš, moraš,
      moraš ponavljati, ponavljati sebi, ob uri dneva, ob
      tem, da živiš, neprestano, obenem, obist, obenem z
      zmoto, z ustnicami in topi, krogi, ki se jim samo
      reče krogi, v parketu natančno opazovati,Preberi

      23. novembra 2012 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Kako biti in ne biti pesnik svojega časa

      Muanis Sinanović, Štafeta okoli mestne smreke. Ljubljana: KUD France Prešeren, 2011. (Besedilo je razširjena in predelana različica utemeljitve za nagrado za najboljši knjižni prvenec)

      Andrej Hočevar

      Nekatere generacije se ukvarjajo bolj s temeljnimi vprašanji, druge z dokončnimi odgovori. Nasprotno pa si generacija, ki ji pripada tudi Muanis Sinanović, očitno ne dela več toliko iluzij o relevantnosti prvih in pravilnosti drugih. Ta generacija je s pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke dobila svoj do zdaj najbolj prepričljivi glas, v katerem so na eni strani svobodno izraženi dvomi glede lastne identitete, te pa, na drugi, spremlja tudi nezaupanje do širšega družbenega stanja in vsega, kar se ima za preveč pomembno.Preberi

      23. novembra 2012 | Kritika, komentar | Komentarji (1)

    • Cufkova podeželska pustolovščina

      Marjan Manček in Nataša Konc Lorenzutti

      Gaja Kos

      Nekoč je živel Cufek, ki je najprej cufal revijalno in potem pricufkal v knjigo. Vzreditelj Manček ga je ob primerni starosti oddal pesnici, zdaj pa so vsi trije v veselem pričakovanju otroških ljubiteljev cufkastih štirinožcev. Besedila, pisana na ilustracije, se sicer vedno ne obnesejo, a Cufek v besedi dobro korespondira s Cufkom v risbi, še več, rezultat kombinacije podob in besed so prav fletno duhovite epizodice. Gladko rimani verzi torej sledijo pasicam podob in soPreberi

    • Švedski pisatelj – čudno blizu, čudno znan

      Mats Kolmisoppi na obisku v Ljubljani (pogovor z Dušanom Šarotarjem v Trubarjevi hiši literature, 19. 11. 2012)

      Gabriela Babnik

      Mats Kolmisoppi (1976), menda v zadnjih desetih letih eden najzanimivejših švedskih avtorjev, je v Ljubljano pripotoval tik po podelitvi nagrade v Stockholmu. Ker gre za avtorja štirih knjig – dveh romanov in dveh zbirk kratkih zgodb –, se je moderatorju večera in stanovskemu kolegu Dušanu Šarotarju najprej zdelo smiselno zastaviti eksistencialno vprašanje: kako je biti pisatelj na Švedskem? Kolmisoppi, na prvi vtis precej tih, že skoraj plah, je pojasnil, da je v zadnjih letih naPreberi

    • * * *

      Karmen Jordan

      Kar pride iz mene, prihaja
      z natančnostjo koledarjev.
      Nisem še ura; moje roke
      so še zmerom moje roke
      in kazalci so za zdaj še
      vedno zunaj dosega mojih
      misli. Na metre natančno
      se izogibam gnoseologitetam,
      le redko zamenjam barve
      luči na semaforjih. Moje
      misli so še vedno skoraj
      moje misli. Osnovna pravila
      so znotraj dosega mojih
      refleksov. Kar prihaja iz
      mene, bo prišlo k tebi ob
      povsem naključnem času.
      Kot kri ali kot sposobnost
      tvorjenjaPreberi

      16. novembra 2012 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • November

      Veronika Simoniti

      November je šel za geografa. Kar naprej se pritožuje in riše koordinate po zemljevidih, da bi jih seciral iz neskončnih zornih kotov. Izmišljuje si nove celine in nad njimi riše antracitne oblake s puščicami, ki dežujejo na nič hudega sluteče domorodce. Globuse osvetljuje samo z mesečino, tako hitro jih vrti, da se ljudem misli sučejo v norem atomskem spinu. Obláči se v črno in nosi sončna očala, na glavi ima vedno klobuk meščanskega gospoda, ki ga še pred mano ne sname in me je skoraj strah te njegove skorje.Preberi

      15. novembra 2012 | Literaturin koledar | Komentarji (1)

    • Državljanske marginalije

      Primož Čučnik

      V času gospodarske depresije smo. V času pesimizma. V času volitev. Predsednik vlade nam (v tem mandatu) ne sadi rožic, ampak robidovje, in tako bo vse do takrat, dokler ne bomo dojeli. Smo pač taki, da imamo raje slepilo od krute realnosti. Za kruto realnost so bili nekoč zadolženi pisatelji in intelektualci. Zdaj je njihovo vlogo prevzel prvi minister. Prvi minister je precej bolj izpostavljen kot pisatelji in intelektualci. Prepričan sem, da bo kmalu začelPreberi

    • Mati

      Robert Kuret

      V sobi se mi je sesula omara.
      Preveč knjig je bilo na njej.
      Starši so me zapeljali do lesnine, da bi izbral novo.
      Ampak tam niso zares imeli omar,
      samo postelje, mize, pisarniške stole
      in te stvari.

      Na parkirišču sem pogledal mamo.
      Siva je bila. Skoraj čisto siva.
      Vesolje se je nehalo širiti.
      Kdaj se ti je to zgodilo?
      Zakaj se nisi pobarvala?Preberi

      9. novembra 2012 | Branje Poezija | Komentarji (2)

    • Zakaj je babica jezna

      Lela B. Njatin in Alenka Sottler

      Gaja Kos

      Medtem, ko se avtorica sprašuje, zakaj je babica jezna, se bralec sprašuje, zakaj se trudi z medvedi, ko bi ji šli ljudje evidentno bolj na roko. Medvedi Lele B. Njatin itak so ljudje, ki se jim samo reče medvedi. Namesto šap imajo roke, po pohištvo za brloge so šli verjetno kar v Ikeo, ličijo se itd. ipd. Poleg tega si res težko predstavljam medvedko (in sploh kakršnegakoli medveda!) brez lasulje in zobne proteze! Pred očiPreberi

    • Petindvajset let razmerij v lezbični četrti

      Ob 25-letnici lezbičnega gibanja na Slovenskem

      Maja Šučur

      Pravkar sem se vrnila s predvajanja dokumentarnega videofilma Razmerja (avtoric Marine Gržinić, Aine Šmid in Zvonke T. Simčič), ki se dobrih osemdeset minut temeljito posveča začetkom in razvoju lezbične scene, predvsem v Ljubljani, deloma pa tudi v Beogradu in Zagrebu. Film (in scena) pravzaprav bazirata na delu lezbične skupine Škuc LL (lezbične Lilit, nič pa ni narobe, če se kot prva asociacija zbudi zveza ljubljanske lezbijke), ki prav te dni praznuje svojo 25-letnico obstoja. Razmerja je hkrati uvodni event več kot teden dni trajajočega festivala Lezbična četrt.Preberi

      6. novembra 2012 | Esej, kolumna | Komentarji (1)

    • Dan

      Muanis Sinanović

      zbobnal sem dan na kup. s tem so se odprle
      nepotrebne rešitve. zakaj sem hotel vedeti,
      na kakšen način je lahko vseeno, v koliko beline
      na ekranu ga lahko vnesem, v katere dimenzije?
      napet sem kot medtekstualna zver.
      vseeno ne bom nikogar klical na pomoč.
      ne bom se silil k sistemskim rešitvam, ne bom se silil k ničemur,
      čeprav lahko to pomeni konec dneva, kot sem ga spoznal.
      bolje bi ga bilo pozabiti. vse drugo so pravzaprav žalitve.
      na koliko različnih načinov lahko vtipkaš isto žalitev,
      na koliko načinov bobnaš absurd?Preberi

      5. novembra 2012 | Branje Poezija | Komentarji (1)

    • Glas proti glasu

      O ritmu in razumljivosti v literaturi

      Andrej Hočevar

      I

      Duh časa v želji po ohranjanju nedoločnosti pravilom ni najbolj naklonjen, češ da najedajo svobodo in ustvarjanju odrekajo ustvarjalnost. Na takšno nedoločnost – ali zgolj neodločenost? – v poeziji vedno znova opozarjajo tisti primeri, pri katerih je težko upravičiti sodbo, da gre kljub vsemu za premišljeni in oblikovani način sporočanja, ki kljub navidezni odsotnosti pravil ne more biti podvrženo poljubnosti. Toga pravila normativnih poetik, s katerimi bi si lahko pomagali tako pri pisanju kot pri branju in sPreberi

    • Vse v istem hipu, v istem telesu

      Andrej Medved, ur. Fantasma epohé: poezija in/kot igra, slovenska avantgardna poezija 1965–1983. Koper: Hyperion, 2011.

      Andraž Jež

      Fantasma epohé – Poezija in/kot igra, kolosalno zastavljen projekt pesnika, filozofa in umetnostnega zgodovinarja Andreja Medveda, je zainteresirana slovenska javnost pričakala razmeroma medlo. V tisku so se sicer pojavljali napovedniki, ki so sicer v presežnikih, a obenem precej na hitro označili izid nove knjige, kar pa je odziv, precej nesorazmeren z ambicioznostjo projekta, za katerega je publika po novem bogatejša.Preberi

      2. novembra 2012 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Lepo ornamentalno okrasje eksistence

      Blanca Andreu, Aleš Šteger in Aleš Debeljak. Ljubljana, Klub Cankarjevega doma, 25. 10. 2012.

      Katja Perat

      V četrtek, 25. oktobra zvečer, je Klub Cankarjevega doma gostil literarno-pogovorni večer iz žanra medkulturni dialogi. V zastopstvu moderatorja Aleša Debeljaka in dveh pesniških gostov, Aleša Štegra in Blance Andreu sta se Slovenija in Španija pred publiko, v devetdesetih odstotkih sestavljeno iz študentk hispanistike, spraševali, ali je poezija najbolj tradicionalna umetnost danes.Preberi

      29. oktobra 2012 | Na torišču | Komentarji (0)

    • Primer: Bad boy Rushdie

      Literarni večer s Salmanom Rushdiejem. Cambridge, Massachusetts (ZDA), Unitarijanska cerkev, 9. 10. 2012.

      Nina Beguš

      Tudi literarna scena ima svoje »bad boyse« (saj bi napisala poredne fante, pa se sliši preveč navihano) in po crnkovičevsko lahko pomežiknem, »everybody loves the bad guy« (saj bi rekla, da imajo vsi radi barabe, pa moram zaradi dvojnosti pomena crnkovičevsko spet navreči angleško frazo). Pod fante sicer štejem same zrele može, kljub šarmu, ki se z leti še razpase, pa jim mladostniška oznaka čisto pristoji: dandy Wilde, stari pokvarjenec Bukowski, kontroverzni Houellebecq, evropski ljubljenecPreberi

    • “Obdrži moja pisma zase, draga. Napisana so zate.”

      Razmišljanje, spodbujeno tudi s pogovorom v Trubarjevi hiši literature (18. 10. 2012)

      Gabriela Babnik

      Pred leti sem prijateljici ob vljudnostnem “Kako si kaj?” menda precej nevljudno odgovorila – “Tako, kot izgledam.” Ton mojega glasu ni bil agresiven (in ne, ne gre za zmanjševanje občutka krivde, ker je bila prijateljica mojih let nekaj mesecev za tem ustreljena), šlo je bolj za trenutno razpoloženjsko našpičenost. Ali pa sem tako samo mislila do trenutka, ko se mi je prijateljičina podoba začela vračati. Svetli, tanki lasje, nežne ustnice, ki se zdijo v nekakšnemPreberi

      23. oktobra 2012 | Esej, kolumna | Komentarji (1)

    • Diamantni gumbi

      Izbor iz cikla

      Tim Uršič

      I

      Življenje je zelena
      glava, rjaveč kljun, lesket
      na perju med plovbo v tok.

      Ne ozira se
      na teater, ki ga je videl(o)
      spati samega

      na kavču
      ogromnega stanovanja
      dvignjenih zaves

      z mesecem na steni
      s cmokom v srcu
      s slino za veko.Preberi

      19. oktobra 2012 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Bill Watterson: Nekaj pod posteljo se slini

      Gaja Kos

      “Darilo, ki ga narediš sam, je bolj dragoceno od kupljenega. Sporoča, da imaš nekoga tako rad, da si mu posvetil svoj čas in znanje. Sporoča, da je to darilo osebno, ne generično. Sporoča, da potrebuješ višjo žepnino.” Ameriški stripar Bill Watterson je najbolj znan ravno po stripih o Calvinu in Hobbesu, ki jih je ustvarjal med letoma 1985–1995. Calvin je prefrigan (glej zgornji citat …), z vsemi žavbami namazan mulček, ki sovraži domače naloge, pospravljanjePreberi

    • Manifesti, programi, dokumenti

      Primož Čučnik

      Že kakšne pol leta pri sebi pestujem idejo, da bi napisal nekaj na temo manifestativnosti in/ali programskosti. Saj se spomnite Kondorjeve knjige iz leta 1990 z naslovom Slovenski literarni programi in manifesti, ki jo je uredil Marjan Dolgan. No, tam najdemo vse, od protestantsko prebudniških Trubarjevih pridig do akcijskih tekstov v imenu ideje Laibach Kunsta. Vmes pa je precej programov (od Čopa in Levstika pa do Nove revije), seveda pa tudi nekaj manifestov (pogojno zPreberi