Zmeraj bo kaj pomembnejše 

Jedrt Lapuh Maležič

Ni enega samcatega vzvišenega problema, ki bi ga lahko kot družba rešili, da bi se vsi ostali takoj zatem poglihali kot hiše v Trsti in se samodejno razvozlali.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Citat

      NULL
      Zanimiva se zdi uporaba vokitokijev, saj smo jih že povsem pozabili; nanje je menda mogoče naleteti le še pri Rusih na počitnicah v tujini. Tina Vrščaj, Literatura 225 Preberi
    • Julija Potrč, nagrajena prevajalka

      Julija Potrč,
      priznanje za mladega prevajalca 2010
      Tamminen: Skrivališča
      Skrivališča so izšla pri LUD Literaturi v zbirki Stopinje

      foto: Nina Kmet Lunaček

      Tvoje zanimanje za finsko književnost in finščino se je začelo v bistvu pri njunih začetkih: s Kalevalo. Kako je v tem kontekstu potekalo tvoje učenje jezika, se ti zdi, da je bila Kalevala dobro izhodišče tudi za ukvarjanje s sodobno finsko književnostjo?Preberi

      12. februar 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Na vrhuncu ljubezenskega doživljanja se moramo odreči svoji identiteti in intelektualni samokontroli

      Dušan Merc

      Knjiga je v podnaslovu zvrstno določena kot “roman o ljubezni”; v čem se to loči od ljubezenskega romana? Katere so danes glavne pasti pisanja ljubezenskega romana, ali se o njem sploh sme govoriti brez navednic?

      Razlika je velika. Že med pisanjem sem ugotovil, da ne znam in ne zmorem napisati ljubezenskega romana. Nastajal je roman o neki ljubezni. Akter se sicer vede kakor zaljubljenec, njegovo trpljenje zaradi ljubezni obstaja. Za ljubezenski roman tekstu manjka njeno trpljenje,Preberi

      12. februar 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Surovi talent lahko proizvaja le polizdelke

      Andrej Blatnik

      Knjiga je gladko izpisana, berljiva in duhovita, njena jasna struktura pa je dopolnjena z domišljeno dramaturgijo. Je (bilo) pisanje takšnega priročnika blizu pisanju kratke zgodbe?

      Prepričan sem, da mora biti vsako pisanje formalno domišljeno – surovi talent lahko proizvaja le polizdelke. (Pa brez skrbi, tudi za polizdelke je slovensko literarno tržišče dovolj veliko.) Še bolj to velja za vsebine, ki na prvi pogled niso privlačne – in učbenik zagotovo ni, pa če tisto, kar poučuje, še tako zelo želimo obvladati. Zato sem se izogibal teoretskimPreberi

      12. februar 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Pri pisanju sta važna predvsem način in okoliščine dojetja celote

      Marjan Strojan

      foto: Tom Langdon

      Za tvojo poezijo je značilno neko unikatno razmerje med doživetjem in (njegovo) refleksijo, kar se ponekod razvije v pesniške razprave, ki presegajo časovno-prostorske omejitve subjekta. Kaj lahko poveš o tem razmerju?

      Bolj malo. Tako pač je. Pišem, kar in kakor mi pride in težko razlagam teoretične predpostavke svojega pisanja.Preberi

      12. februar 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Gaja Kos, Stritarjeva nagrajenka

      NULL

      Stritarjeva nagrada, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje mlademu kritiku, krasi letos kritiški opus Gaje Kos. Gaja Kos, ki med drugim poleti jadra in pozimi teče na smučeh (letos je pretekla štiristo štirideset kilometrov dolg maraton čez Finsko), se v svojih kritikah posveča prozi, tudi mladinski in otroški. V reviji Literatura ureja rubriko Robni zapisi in, skupaj s Tino Kozin, zbirko Stopinje. Za Literaturin obveščevalnik se je oglasila s počitnic, kjer je, pravi, “težka depresija, ker že četrti dan ne piha, pri 40 stopinjah in stoječem zraku pa ima človek težave s koncentracijo”. Preberi

      12. februar 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Brez trikratnega obračanja in variiranja enih in istih stavkov

      Gaja Kos

      Med Stritarjevimi nagrajenci je kar nekaj takšnih, ki ste svoje prve kritiške tekste začeli objavljati v reviji Literatura. Je to slučaj ali je Literaturina klima primerna za kaljenje mladih kritiških peres?

      Z rubrikama Robni zapisi in Kritika je Literatura kot nalašč za prve kritiške korake, ker omogoča lep prehod od krajše, bolj “svobodne” forme do daljših, temeljitejših kritiških tekstov. Dejstvo, da prav Literatura “vzgoji” marsikaterega kritiškega novinca pa gre verjetno pripisati tudi dejstvu, da literarnoPreberi

      12. februar 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Literaturin salon

      NULL

      Na Erjavčevi 4 je bila v sredo zelo uspela spiritistična seansa.
      Prikazal se je Arthur Rimbaud in bral iz Iluminacij. Za tiste,
      ki niso imeli s sabo Kondorjeve knjige, je poezijo simultano
      prevajala Barbara Pogačnik. Stala je na svojem standardnem
      mestu; med vrati. Rimbaud je bil malo nadelan
      in malo mozoljast, tako da se je nekaj zakrknjenih
      nepivcev in uporabnikov najnovejših kozmetičnih
      preparatov rahlo zgražalo in zmrdovalo. NaPreberi

      12. februar 2012 | Literaturin salon | Komentarji (0)

    • Ivana Komel

      NULL

      Ivana Komel ve, da je pravi trenutek za poezijo vedno že tukaj: spodbudi ga lahko slaščica v slaščičarni ali pa prepogosto zapisana beseda “poezija”, ki bije s strani literarne revije. Ivana se je rodila leta 1983 v Slavonskem Brodu na Hrvaškem. V letu izida njenega pesniškega prvenca Narekovano iz postelje je tudi magistrirala na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo v Ljubljani. Poleg poezije piše še prozo, eseje in strokovne članke. Prevaja. Njena zbirka nadaljuje tradicijo Literaturinih pesniških prvencev, katerih svežina ni toliko v glasnosti, temveč bistrosti njenega pretoka.Preberi

      23. januar 2012 | Intervju | Komentarji (0)

    • Delavnica je dejansko delavnica. Ukvarjamo se s finomehaniko

      Uroš zupan

      Kadar iščemo avtorja, ki je kar najbolj odločilno vplival na podobo vse naše poosamosvojitvene poezije od 90.-ih do danes, je Uroš Zupan vedno med prvimi, ki se jih spomnimo. Toda Zupanov vpliv se ne ustavi pri njegovih knjigah, temveč se nadaljuje v osebnem angažmaju na zdaj že tradicionalnih Literaturinih delavnicah kreativnega pisanja, kjer svoje bogate izkušnje in svoj nezmotljivi občutek za najboljše v poeziji deli z mlajšimi kolegi.Preberi

      4. oktober 2010 | Intervju | Komentarji (0)

    • Pesem se mora doživljaja polastiti, sicer ni dobra

      Petra Zupančič

      Kmalu izide Premog, tvoj pesniški prvenec. Kakšni so tvoji občutki – se ti zdi, da s tem do pisanja in poezije sprejemaš dodatno, morda častno odgovornost ali pa jemlješ vse skupaj bolj sproščeno?

      Ja, vsekakor se mi zdi, da s tem do pisanja in poezije sprejemam dodatno odgovornost. Glede na številke, ki označujejo vsakoletne izide pesniških zbirk, se mi ta odgovornost ne zdi toliko častna – zame je predvsem etično ekološka. Morala sem si dokazati, daPreberi

      20. september 2010 | Intervju | Komentarji (0)

    • Andrej Blatnik

      Andrej Blatnik: Pisanje kratke zgodbeAndrej Blatnik: Saj razumeš?

      Andrej Blatnik zase z veseljem in povsem upravičeno pravi, da še zmeraj rad bere in potuje. Objavil je tri romane, pet knjig kratkih zgodb in štiri kulturno-teoretske knjige, v žepu ima kopico izdaj v tujini in domačih nagrad (Zlato ptico, Župančičevo in nagrado Prešernovega sklada).Preberi

      13. september 2010 | Intervju | Komentarji (0)

    • Delo je beseda za nekaj, kar presega

      Jure Jakob

      Četudi velja Jure Jakob v živo menda za bolj molčečega človeka, je njegov glas trojno prepričljiv: njegove pesmi so uspeh tako pri bralcih kot pri kritiki, njegova branja v živo s svojim počasnim, a razločnim ritmom poslušalce potegnejo v zamaknjeno, pozorno tišino, pred kratkim pa smo ga v intervjuju, objavljenem v reviji Literatura (št. 229-230), spoznali tudi kot nadvse artikuliranega sogovornika s poglobljenim razumevanjem – in doživljanjem – poezije.Preberi

      6. september 2010 | Intervju | Komentarji (0)

    • Marjan Strojan

      Marjan Strojan: Vreme, kamni, krave

      Marjan Strojan je prvo pesniško zbirko, Izlet v naravo izdal 1990. Zadnja, šesta, Vreme, kamni, krave je letos izšla pri LUDu Literatura v zbirki Prišleki. Kot prevajalec in urednik se je uveljavil z izdajami Chaucerja, Roberta Frosta, Jamesa Joycea in z Antologijo angleške poezije. Za Beowulfa in prevod Miltonovega Izgubljenega raja je leta 1996 in 2004 prejel Sovretovi nagradi, za pesniško zbirko Parniki v dežju (1999) pa Veronikino nagrado.Preberi

      30. avgust 2010 | Intervju | Komentarji (0)

    • Literaturin salon

      LUD Literatura bo naslednji mesec gostovala v Afriki. Nikomur od domačih literarnih turistov se še ni uspelo prebiti do Črnega kontinenta. To je dejstvo. Ampak tu nikakor ne gre za turizem, pač pa za produkt dogotrajnega treninga v ekstremnih preživetvenih razmerah (del treninga zajema tudi celostno memoriranje celotnega opusa Tomaža Šalamuna do zadnje vejice in pike) in pa seveda za trening vožnje z ultralahkimi letali podjetja Pipištumf. V JAR, kjer bo naslednji mesec središče sveta,Preberi