Sredi vzhodnega Berlina, že malce hipomanična 

Jedrt Lapuh Maležič

Kot zmeraj na neznanih terenih sem bila tudi tukaj kot kratkoviden slonček na trapezu, ki ga je nekdo posadil na gugalnico pod cirkuškim stropom in ki niti ne vidi mreže pod seboj, mreže, razpete zanj, da bi ga prestregla.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Ukrep

      Primož Čučnik

      Torej. Pred časom sem prejel elektronsko pošto od neznanca, ki se mi je predstavil kot glasbenik in ljubitelj besedne umetnosti; nekje da je prebral nekaj prevodov mojih besedil, zdaj pa, ker bo še nekaj časa v Ljubljani, če imam čas, predlaga, da se dobiva na kakšni kavi. Precej časa je trajalo, da sva se tudi res dobila, in vse, kar sem vedel, preden sva se končno zmenila, je bilo to, da bodo v Slovenski filharmonijiPreberi

    • Skriti kotiček v gozdu

      Franci Novak

      »Tam se smeš obrniti. Tam je dovoljeno žalovati. Tam si upaš pokazati stare resnice, ki so drugače zmerom zapakirane.«

      Tomas Tranströmer, Kotiček v gozdu

       

      Veje smrek sestavljajo mozaike na nebu. Greš po poti, mimo bukev in jelk, skozi nizko podrast.Preberi

      13. May 2013 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • In vendar letijo

      10. večer LGBT proze in poezije. Ljubljana: Galerija ŠKUC, 9. 5. 2013.

      Maja Šučur

      Zbor je bil v zgodnjem majskem večeru pri vodnjaku na Gornjem trgu, jubilejni deseti. Prvega je ob dvajsetletnici gejevskega in lezbičnega gibanja na Metelkovi organizirala pisateljica Suzana Tratnik, ki ves ta čas ostaja bdeč povezovalni člen slovenske LGBT pisunske zadruge. Ker se je že davnega leta 2004 vse začelo kot »Odprti mikrofon«, je, jasno, obveljalo, da je na oder vabljen vsakdo, ki je bil za to pripravljen preliti nekaj črnila, potapkati približno logično zaporedje tipkPreberi

    • Razgled

      Robert Simonišek

      Zdaj, ko smo prispeli na vrh,
      nas motijo mravlje.
      Beli fotelji lahko ponudijo več
      in naši imeniki poznajo zaporedja,
      ki stresejo pločnike.

      Zabrisati sledi, ustaviti šušljanje papirja
      in dati navodila stražarjem.
      Kajti če bi sli prenesli sporočila čez reko,
      bi se nadstropje zamajalo
      in bencin v rezervoarjih bi se vnel.Preberi

      10. May 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Dodaten sonet za splet

      Matej Krajnc

      Že dneve in tedne in leta čakam, da bi mi sporočili.
      To je to. Kar koli. Vsako sporočilo bi bilo
      dobrodošlo. Zato na koncu stavkov postavljam
      tropičja in bedasto gledam, kar mi štejejo

      v prid. Bedasto gleda, rečejo, gotovo je vodljiv.
      Pokimam, z nekakšnim avtocestnim nasmehom,
      pa so še bolj zadovoljni. Saj, rad ustrežem,
      mir je dragocen, potem jih pa lahko izza voglaPreberi

      3. May 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Na drugi strani

      18. Slovenski dnevi knjige v Ljubljani

      Ana Geršak

      Slovenski dnevi knjige so se začeli tako, kot se spodobi: slabo. Pa ne le zaradi dežja. Res, na dan otvoritve je bilo nebo še posebej sivo in gotovo je s svojo temačnostjo spodbodlo zapečkarske preroke k še bolj temnim napovedim o koncu knjige, branja, bralstva, papirja in kdo ve česa še vsega. Napredek je pred vrati in v tem ne vidim nobenega problema, kvečjemu prijetno osvežitev, saj je sprememba platforme vendarle zgolj in samo sprememba platforme, ne pa bralnega aktaPreberi

      29. April 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Prebojna moč mariborske scene

      16. Slovenskim dnevom knjige v Mariboru (Ko te napiše knjiga) ob bok

      Goran Potočnik Černe

      Mogoče bo tale zapis tudi malce neobjektiven, napajan s fascinacijo nad mestom pod Piramido. Mesto sicer nima na novo tlakovanih ulic, vožnja po kolesarskih stezah zna biti vratolomna, pročelja starih in novih stavb pa še vedno kažejo bolj kot ne klavrno podobo. A mesto je, vsaj v zadnjem letu, odkar živim v njem in sem tudi uradno Mariborčan, zelo prepišno. Pa ne le dobesedno, ko v jutranjih in večernih urah močno pihlja po Grajskem trguPreberi

    • * * *

      Karmen Jordan

      Vsakič moraš pesem, ki je samo
      en verz, potem zvezati narahlo kot
      vrv za obešanje, ko v resnici hočeš,
      da te najdejo prej. Prej, preden zares
      ugotoviš, da je poezija slepa veja
      človeštva, morda celo literature,
      mogoče celo slepa veja fuka.
      Preden bo vojna, za katero
      nimaš dovolj močnih živcev.
      Izgovarjanje na glas je ogromno
      tveganje za smisel, manjše
      za pomen. Preveč analogij
      iz istega sveta, celo istega
      dneva. Prej, preden povežeš
      premočno. Padeš kot
      Preberi

      26. April 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Mečevanje po pesniško: s fanfarami in rožo

      Finale Pesniškega turnirja. Maribor: Kazinska dvorana SNG Maribor, 21. 4. 2013

      Tanja Petrič

      »Mnogi pesniki iz Marpurga danes potujejo na pesniške turnirje in si je že marsikdo med njimi prislužil zlato rožo, to je prvo nagrado v imenitnih tujih mestih,« je vodilo in vzgib preminule mariborske pisateljice Zlate Vokač Medic za vsakoletno pesniško tekmovanje, ki ga je pred trinajstimi leti idejno zasnovala Zora A. Jurič, že od leta 2006 pa poteka pod okriljem mariborske Založbe Pivec, ki prav letos praznuje deseto obletnico obstoja. Ob tej priložnosti je direktorica založbe, Milena Pivec, za dolgoletno podporo Pesniškemu turnirju prejela broško zlate vrtnicePreberi

    • Feri Lainšček in Fortuna Lazar: Ko bova velika

      Gaja Kos

      Natakarica, klovnesa, manekenka, zdravnica, glasbenik, dimnikar, policist in mehanik so nekateri izmed poklicev, ki padejo na pamet Tilčki in Tilčku, ko razmišljata, kaj vse bi lahko postala, ko bosta velika. Ta dva že dolgo poznamo, in sicer iz Lainščkove knjige Ko želi Tilčka postati Tilka in ko želi Tilček postati Tilen (1990) v podobi Marjana Mančka. Tokrat sta v slikanici z bolj obrabljenim naslovom Ko bova velika žal dobila dokaj neprivlačno podobo – z neizrisanimiPreberi

    • Posaditi krompir

      Gregor Podlogar

      Posaditi krompir.
      Organizirati skupnost.
      In si zastaviti
      neodgovorjeno vprašanje.
      Se človek lahko dobro počuti
      v kateri koli politični združbi?
      Človek pleše, človek piše.
      Je veza? Je.
      Kultura je izvorno s človekom
      in je izvorno pred družbo.
      In če rečem svet,
      je to pretenciozno,
      kot je svet pretenciozen
      v najbolj pretencioznem smislu.
      Potem pa pride tista
      ponotranjena logika napredka,
      ki ima rada 21. stoletje,
      in je čisto začasen pojav.
      Ampak verjamem.
      Očistiti gozd. Odpadle veje.
      PodrtePreberi

      19. April 2013 | Branje Poezija | Komentarji (1)

    • Fran Milčinski in Ana Razpotnik Donati: V Butalah sejejo sol

      Ljubljana: Sanje, 2013. (Sanjska knjigica)

      Gaja Kos

      Zadnjič so v Butalah iskali pamet, tokrat sejejo sol. Sitno je namreč, da je treba daleč ponjo, pa še je ni pri roki, ko bi jo potrebovali. Ker pa so Butalci zdaj pametni, se domislijo, da bi sol kar sami posejali in jo nato bogato želi. Logično! Sicer jim iz prekopanih in posoljenih gredic poženejo samo koprive, ampak Butalci že lahko vidijo in okusijo, kako bo sol slana, ko je že mlada sol tako ostra.Preberi

    • Izpoved razočaranega obiskovalca literarnih dogodkov

      Andrej Hočevar

      Od vseh oblik zanimanja za literaturo je udeleževanje literarnih dogodkov še najhitreje pokvarljivo. Verjetno je nekakšen čuden dosežek že to, da uspeš svoja nagnjenja tudi v obdobju, ko se začne večina ukvarjati z bolj pomembnimi, predvsem pa dobičkonosnimi posli, sploh ohraniti in jih po možnosti celo poglobiti, ne nazadnje tako, da se začneš z njimi ukvarjati resno, ne zgolj ljubiteljsko. Zato je treba razdeliti prioritete in potegniti črto. In pri tem je, kot opažam žePreberi

    • Neuko krdelo

      Tomislav Vrečar

      Nemirni fant v prevelikih hlačah.
      Ko se zgrne nadte oblak praznine
      in prične deževati truma deročih misli.
      Zakorakati drugam. Zakorakati stran.

      Zankasti hudourniki bingljajo
      kot svarila iz nedosegljivih višav.
      Korakati skozi noč podivjanih prisluhov,
      ko trop sestradanih volkov ječi v daljavi.
      Kakšen svet se skriva za prekati
      pretečih kulis, ki jih lahko le slutiš?Preberi

      12. April 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Kovček iz Moskve

      Teja Močnik

      Prišla je samo s tem kovčkom.

      Sprva si je izposojala še moje pletene puloverje, saj je bila njena edina obleka tista, v kateri je izstopila iz vlaka. Bila je ljubka v njih, sploh kadar sem vedel, da pod njimi nima ničesar. Takrat sva se pogosto ljubila. Ko sem v zgodnjih jutranjih urah kuhal kavo, se mi je napol speča prikradla za hrbet. Zunaj je bil še mrak in bilo je mrzlo. Ona pa je bila šePreberi

      8. April 2013 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Kolesa in murve

      Kristina Kočan

      ko ne potujem kuham in ko ne
      pišem tudi veliko kuham takrat tudi pečem in
      razmišljam o kolesih in murvah
      murve so včasih rasle pred hišo
      v kateri sem odraščala
      oče je vedno vedel za rabutanje
      zaradi temno rdečih sledi
      okoli ust in širokega nasmeha
      pred hišo je bila ravno ena murva
      za vsakega otroka iz soseske
      srečni tisti ki so izbrali belo nobenih madežev
      v življenju vedno izbiram stvari ki puščajo sledi
      rdečo murvoPreberi

      5. April 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • France Prešeren in Damijan Stepančič: Zdravljica

      Gaja Kos

      Nekaj Prešernovih besedil je bilo v preteklosti že pospremljenih s podobami in izdanih v obliki slikanic; po novem se jim pridružuje tudi legendarna Zdravljica. V kolikor ste tudi sami med tistimi, ki znajo po državljanski dolžnosti na izust le sedmo kitico, ste s slikaniško verzijo Zdravljice dobili odlično priložnost, da si v spomin prikličete tudi preostalih sedem. Izziv, preliti družabno napitniškega in narodno bodrilnega duha Zdravljice v podobe, je sprejel Damijan Stepančič in se gaPreberi

    • Na avtobusu pa samo odrasli, ki berejo knjige za otroke …

      Sejem otroških knjig v Bologni, marec 2013

      Gaja Kos

      Tivoli, zbirališče avtobusov, pet petnajst zjutraj. Lahko bi šlo za končni izlet, če ne bi bila Ljubljana pod snegom in če ne bi bile namesto kopalk in žepnine za pico in sladoled obvezna oprema kapa in rokavice. Torej zimska šola v naravi? Tudi ne. Pač pa avtobusni izlet v Bologno, na knjižni sejem otroških knjig. Ampak okoliščine so me vseeno gladko spomnile prav na šolo, ker se kasneje, razen na čisto drugih koncih sveta, zaradi naklonjenosti bolj individualnim prevoznim sredstvom nisem udeleževalaPreberi

      1. April 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Izstopna izjava

      Primož Čučnik

      Škoda. Trenutno najbolj aktualna »pisateljska« tema je penjenje okoli Slovenskega PEN-a in njegovega člana, ki so ga izključili. To je morda res nenavadna poteza, ampak kaj ni bila nenavadna že nekdanja vključitev, saj je bil (ne)omenjeni član na članski listi PEN-a že tako, na prvi pogled, črna ovca. Hočem reči, nikdar ni bil zares pisatelj, včasih je bil kritičen publicist, potem pa, saj vemo, zaslužni osamosvojitelj in v glavnem politik, ki je sicerPreberi

    • Kako blizu, kako daleč smo si?

      Dobrososedska literatura: Italija. Tretji bralno-pogovorni večer iz niza osrednjih spremljevalnih dogodkov projekta Mesto bere Mestne knjižnice Ljubljana. Trubarjeva hiša Literature, 29. marec 2013.

      Gabriela Babnik

      Bralno-pogovorni večer, ki se je pod budnim očesom organizatorjev projekta Mesto bere Mestne knjižnice Ljubljana odvil 28. marca 2013 v Trubarjevi hiši literature pod naslovom Dobrososedska literatura: Italija, potrebuje določen uvod. Uvod o opijanjenem starcu sredi Čopove, ki se kot v počasnem posnetku zavrti okoli droga ulične svetilke in s težo svojega telesa gravitira proti tlom. Pri tem tudi sama s skoraj upočasnjeno kretnjo naslonim kolo ob steno in se spustim k njemu. “Gospod, me slišite?” Pomežikne. Nato mu iz glave, zakrite s kapuco, počasi začne mezeti kri.Preberi