Banalizacija teksta, branja in konteksta 

Primož Čučnik

Po eni strani dosti jamramo in bredemo po statistikah vedno slabšega stanja bralne kulture, ki je v upadu, manj pa nas zanimajo dejstva, ki povejo, da na tehle portalih beremo površno, po diagonalah, da ne rečem, da ne pridemo dlje od poudarjenega tiska pod naslovom.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Dolgčas, e-knjige in e-literatura

      Jaka Železnikar

      E-knjige so danes v svoji zasnovi predvsem digitalizirane knige. Kar je navaden žalostni konceptualni dolgčas. Ne zaradi vsebin, seveda, če so te zanimive. Poglejmo, kaj vse bi lahko naredili, a nismo.

      Preberi

      7. January 2014 | Esej, kolumna | Komentarji (2)

    • Skice 2

      Lea Flis

      Zdi se mi, da s kotičkom očesa vidim svojo ulico. Z meščanskimi, predvojnimi hišami, s skrivenčenimi stopnišči in odkrušenimi lestenci iz dekadentnih jazzovskih let. Pločnik na obeh straneh ulice s svojimi prožnimi vejami zakrivajo mogočni kostanji. Ko vročina najbolj pritisne, so krošnje manj bohotne, sicer pa je cesta prijetno senčna in spomnim se na filmske posnetke otrok, ki jih na prav taki ulici v poletju, ki diši po sladkorni peni in krofih z luknjo vPreberi

      6. January 2014 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Skice 1

      Lea Flis

      Če bi bil vedno resničen, bi ga posvojila za večerne pohode skozi poletni veter. Dokler še lahko lovim anonimnost z enakomernimi in odločnimi koraki. Dokler je ne s pozabljenostjo in odmikom. Vsaj še malo naj se zadrži. Še najbolj si to želim, kadar sem tu. To je prošnja trenutkov. To, da se lahko v mislih mirno vračam k sebi, da zategnjeno ne lovim sekund in ur in v pljučih ne zadržujem plitkih vdihov in izdihov.Preberi

      5. January 2014 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Razlika med »avstrijsko« in »nemško« literaturo (in literarno kritiko) vse bolj izginja

      Stefan Schmitzer

      O kritiški situaciji v Avstriji

       

      Avstrija razpolaga z razmeroma veliko literarnimi revijami na nivoju. Te predstavljajo najpomembnejše mesto, kjer se diferencirano razpravlja o literaturi – dokler se revije ne omejujejo na primarne tekste. Ta platforma je vsekakor bolj namenjena publiki, ki se profesionalno ukvarja z literaturo, kot pa »širši javnosti«. Tej so na voljo nedeljske priloge dnevnega časopisja (pri čemer gre manj za »kritiko« kot za »informacije o produktu«, v tem smislu podrejeno skorajda vsem drugim novinarskim žanrom).Preberi

      3. January 2014 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • Chopin: Etuda št. 1, op. 25

      Ana Svetel

      Včeraj sva z Jernejo dolgo sedeli za klavirjem,
      v sobi je bilo nekaj modrih stolov, skozi okna je
      prihajal večer, ki se maja tako voljno upogiba,
      »predstavljaj si hribe in kako od daleč
      slišiš zvonove,« pravi, zapiram oči in začenjam,
      čutim premico, ki gre od vrha glave v nebo,
      Jerneja se presede stran, posluša od daleč,
      zbrano. Konec maja so večeri podaljšani in omehčani,
      modri stoli žarijo v pozni svetlobi, klavir je sveže uglašen,
      obePreberi

      3. January 2014 | Branje Poezija | Komentarji (3)

    • Jesensko Listje II

      Uroš Zupan

      I.

      Vodni biseri na vejah in okenskih policah,
      zaostal transport odpotovale noči. Drevesa
      so že skoraj gola. Mokro, k zemlji obrnjeno listje
      diha nepremično v sobotnem dopoldnevu. Rjave
      in zelene, zelene in rdeče lise v globini gozda izdajajo
      razdalje našim očem. Peskovnik je zapuščen in tuj,
      kot plaže in majhna mesta na otokih v novembru,
      kot nenadni prihodi jeseni sredi poletja. Hladni
      prameni zvoka gladijo potemnelo srebro na jugu.
      Hladni sunki vetra so neprijetni dotiki neznanca.Preberi

      27. December 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Potaknjenci

      Odlomek iz romana

      Maja Gal Štromar

      Razširim oči, začutim utripanje v senceh. Potim se. Sredi grla se je zagozdil dih. Roke bi se same stegnile proti vrečki, a me lepa vzgojenost prestolonaslednika opozarja, da lahko prvo besedo in prvo gesto izrazi le kralj, oziroma kraljica. Tako čakam. Poskušam zadrževati globoko dihanje. Prestavljam ga v grlo. Dviga se, oža, skeli. Zapleta se v naelektreni osir sredi požiralnika. V ustih skomine, slina pa se nabira, kopiči, polni ustno votlino. Utrip v senceh. TrzanjePreberi

      27. December 2013 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Med (po)smehom in (u)žaljenjem

      Milan Kleč, Ura resnice. Ljubljana: Študentska založba, 2013. (Beletrina)

      Aljoša Harlamov

      Obstaja cel kup razlogov, zakaj boste v mestu težko naleteli na koga, ki je prebral celoten Klečev opus. Prvi je ta, da je človek, ki bi se lotil te avanture, bolj malo v mestu. Svojega stanovanja pač ne more zapustiti, saj je vsakič, ko odloži Klečev zadnji roman, zunaj že njegov nov zadnji roman. Milan Kleč je za slovensko prozo to, kar je Tomaž Šalamun za poezijo. V Sloveniji je preprosto še premalo založb, daPreberi

      24. December 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (3)

    • Na pijači z Bogom

      Anonymous Gosh/Izar Lunaček, Izgubljeni raj. Ljubljana: Forum, 2013.

      Domen Finžgar

      Izar Lunaček je, če citiram najbolj poznanega slovenskega stripotržca  Aleksandra Buha, trenutno »vroč avtor«. Tako zelo vroč, da je letos poleti izdal kar dva stripovska albuma. Metamorphose Antropomorphice je založil pri Buchu in Založeni raj pod okriljem Foruma Ljubljana. Pardon, slednji podatek sem zapisal nekoliko prehitro. Pravi avtor stripa Založeni raj je namreč Anonymus Gosh, Lunaček pa njegov producent. Kdo je ta Gosh? Obskurni avtor, ki ga ni niti v zbirki stripov Slovenski klasiki (Forum Ljubljana), kamor bi nedvomno sodil!Preberi

      24. December 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Kritik naj (ne) bo!

      Jasna Lasja

      Kakšna je možnost rešitve? Uvesti še eno nagrado za kritike ali Stritarjevo nagrado razrešiti starostne omejitve? Prva možnost bi najbrž potegnila za seboj preveč navlake s strani drugih cehov, zato se mi zdi bolj smiselna druga.

      Preberi

      23. December 2013 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (1)

    • Seznam

      Andrej Hočevar

      Rad imam ženske. Ena izmed njih
      je celo moja žena. Ima vse prednosti
      in slabosti žensk, kar oboje enako občudujem.
      Poskušava se razumeti in to je težko.
      Občasno, kadar nisem stisnjen med rezine
      teme, kadar se ne sprašujem, ali bom
      še kdaj sploh kaj napisal, seksava.
      Ker sva poročena, seksava, kot si domišljava,
      da to počnejo tudi drugi poročeni ljudje.
      Po možnosti sproščeno in brez uvodnih
      nerodnosti. V tem, kot v vsem drugem,
      nimava zgleda.Preberi

      20. December 2013 | Branje Poezija | Komentarji (3)

    • Groza sveta na dlani

      Svetlana Makarovič in Zlatko Kaučič: Horror Mundi/Groza sveta. Ljubljana: Kino Šiška, 16. 12. 2013.

      Domen Slovinič

      V ponedeljek zvečer sem v zadnjem trenutku prispel v Kino Šiška (kdo bi si mislil, da zamudniške trole lahko delajo čudeže) in se naposled znašel v veliki dvorani, ki je bila skoraj nabito polna. Ko sem vseeno začuda dobil prost sedež v prvi vrsti in se razkomotil, nisem imel pojma, kaj pričakovati od tedanjega premiernega dogodka – Svetlana Makarovič v tandemu z Zlatkom Kaučičem v literarno–glasbenem performansu, naslovljenem malce pretenciozno Horror Mundi/Groza sveta. Vedel semPreberi

    • Ubežati opredelitvam

      Dijana Matković, V imenu očeta. Novo mesto: Goga, 2013.

      Aljaž Krivec

      Knjižni prvenec Dijane Matković V imenu očeta sestavlja sedeminštirideset tekstov, razdeljenih v tri poglavja, ki ne služijo za zbirna mesta tekstov iz različnih vetrov, temveč vzpostavljajo časovno kontinuiteto zbirke, ki se začne v pripovedovalkinemu otroštvu, nadaljuje v najstniških letih, zadnji teksti pa so posvečeni pripovedovalkinemu tukaj in zdaj. Delo se spretno izmika kakršnimkoli označevalcem in različni viri tekste v zbirki opredelijo kot kratke zgodbe, kratke kratke zgodbe, jako kratke zgodbe, aforizme, poezijo, pojavi se celo vprašanje, če ne gre v bistvu za roman.Preberi

      19. December 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Kdo je lahko kritik?

      Epistolarna razprava

      Saša Ćirić

      Dva kulturna dodatka, najprej Politikin, objavljen v soboto, 12. maja 2007, potem pa kulturni dodatek v Večernjih novostih, s srede, 13. junija 2007, sta predstavila srbskim bralcem odprto pismo, ki ga je Uredništvo Los Angeles Timesa poslalo svojim literarnim kritikom. Avtor prvega komentarja »Kritikom lahko vsak piše« je Gojko Božović, urednik beograjske založbe Stubovi kulture, pesnik, literarni kritik, član Srbskega Književnega društva, urednik Književnega magazina in član komisije Pekićeve fundacije za dodelitev štipendije najboljšim prozaistom.Preberi

      18. December 2013 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • Na kvadrat in še enkrat

      Stanislava Repar, Slovenka na kvadrat. Monodrama v kabaretni preobleki. Ljubljana: Cankarjev dom, 5. 12. 2013.

      Ivana Zajc

      Delo pesnice in pisateljice, prevajalke, esejistke, literarne kritičarke ter znanstvenice, urednice in založnice Stanislave Repar Slovenka na kvadrat je v istoimenskem kabaretu zdaj doživelo še svojo odrsko postavitev. V knjigo je v enem končnih intervjujev integrirana sled avtoričine avtopoetike: »Preprosto, zame niti literarne zvrsti ne delujejo dovolj avtoritativno oziroma omejujoče, prav nasprotno: odmik, razpoka, razcep v notranji strukturi besedila, oblikovalski, tudi žanrski upor – to je moj ›vzorec brez vzorca‹, izziv zame.« Ravno ta principPreberi

    • Postajati mrk

      Muanis Sinanović

      Za Andraža Čoža

      I

      Počila sta konca v členu verige
      besed, nastopil je čas za pomisli.
      Kako smo množinam odjemali črko
      za črko, kako so nas zmedle ses-
      tave obrazil & končnic.
      V deželi, stoječi v parih, postajali
      smo mrk. Potem smo storili korak
      naprej.Preberi

      13. December 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Ekstrakt dramske sodobnosti

      Sodobnost: Sodobna slovenska dramatika

      Ivana Zajc

      Nekje tam na začetku srednje šole se je moja mama zelo razburjala, da se družim z neprimernimi ljudmi, ki so poleg tega še starejši in čudni. Prepovedala mi je nadaljne odhode v Ljubljano, povod za ta prepir je bil namreč moj obisk delavnice, ki jo je v okviru gledališča Glej ustvarila Simona Semenič. Zanimalo me je le, kaj se iz dramske forme še »da« narediti, a sem se že ob svojih prvih spogledovanjih z »drugačnimi« oblikami gledališča spopadla s stereotipi.Preberi

      12. December 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Nekoč pankerji, danes očalarji

      Pa kdo pravi, da se v Mariboru nič ne dogaja?

      Tanja Petrič

      Literarni večer v sodelovanju z MKC Črko in Umetnostno galerijo Maribor, na katerem so sodelovali mariborski avtorji iz »divjih« osemdesetih let Borut Gombač, Jože Kos Sine, Dragan Potočnik, Breda Slavinec, Marjan Pungartnik in s pomočjo posnetka tudi preminuli Tomaž Brenk, je bil zasnovan kot spremljevalni dogodek aktualne razstave MI, VI, ONI, ki bo v UGM na ogled do 9. februarja 2014. Razstava MI, VI, ONI. Fragmenti alternativnih praks 80-ih v Mariboru je prva tovrstna predstavitevPreberi

    • Precejšen del kritike, kot se zdi, kali vodo v mali luži

      Pogovor s hrvaškim avtorjem Markom Pogačarjem

      Kako bi opisal stanje kritike na Hrvaškem? Se sooča s kakšnimi specifičnimi težavami?

      Se je že nekako, vsaj v zadnjih petnajstih letih, pokazala ukoreninjena navada, da mora biti vsak odgovor na vprašanje o stanju hrvaške kritike tarnanje, lamentacija, svojevrstna oblika klicanja dobrega boga kritike in hkrati očitanja temu bogu, ki nas je v gnostični maniri zapustil in izginil brez sledu. Ker stvari nikakor niso črno-bele, bom poskušal dati vsaj skromen doprinos v ogromni korpus temu podobnega materiala.Preberi

      11. December 2013 | Intervju | Komentarji (0)

    • Brane Mozetič in Maja Kastelic: Dežela bomb, dežela trav

      Gaja Kos

      Zadnje čase se dogaja, da se že leta in leta aktivnim avtorjem vendarle posreči nekaj narediti prvič – Slavko Pregl je na primer zadnjič napisal svoj prvi roman za odrasle Kukavičje jajce, Brane Mozetič pa je napisal svojo prvo slikanico. Kot je moč prebrati na ovitku, je besedilo sicer nastalo že pred več kot tremi desetletji, pa vendar. Gre za protivojno zgodbo, ki temelji na kontrastu med otroci iz dežele bomb in taistimi otroci, kiPreberi

Izdelava: Pika vejica