Kritika kritike kritikov ali kdo koga/komu sodi? 

Silvija Žnidar

Ali res potrebujemo dogodek, ki se osredotoča na dihotomijo med umetnikom in kritikom?

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Kdo govori, kdo piše*

      Andrej Blatnik

      Ne berem prav veliko poezije, tudi povedati o njej ne znam kaj dosti. Vendar se vsakič, kadar morem, odpravim na Festival Pranger prisluhnit, kaj bodo o njej povedali drugi. Na Prangerju namreč (večinoma mlajši) udeleženci tako za okroglo mizo kot v publiki o poeziji govorijo s strastjo. Pa ne o poeziji nasploh, temveč o konkretnih novih slovenskih pesniških zbirkah, tistih devetih, ki jih sprotni selektorji izbirejo kot najboljše. In na Prangerju malo uživam v visoki ravni literarnega diskurza, malo pa me zmeraj daje zavist, kako da tako zavzete debate o prozi v Sloveniji ni.Preberi

      9. julija 2013 | Esej, kolumna | Komentarji (1)

    • Kresnik 2013: dva tedna po podelitvi

      Blaž Zabel

      No, pa smo spet pri kresniku. Po dveh tednih so se glave nekoliko ohladile in uspeli smo prebrati še kakšno nominirano knjigo, za katero nam je pred podelitvijo na Rožniku zmanjkalo časa. Sedaj je torej pravi trenutek, da trezno premislimo, kako je letos komisija opravila svoje delo. Kljub vsemu pa se velja najprej ponovno spomniti, kaj sploh je nagrada kresnik. Nagrada kresnik je nagrada za najboljši slovenski roman preteklega leta. Zakaj poudarjam to znano dejstvo?Preberi

      8. julija 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Samke

      Peter Kolšek

      Zvečer prečkajo križišča,
      potem se porazgubijo med palisadami,
      izdelane popolnoma natančno po meri,
      ki jo določa zmešnjava prestolnic,
      vrhunsko oblikovane v nevidnost,
      spodaj povite, zgoraj stisnjene vase,
      vaze, ki se neslišno vrtijo
      po godbi iz potapljajoče se ladje.Preberi

      5. julija 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Antijunak našega časa

      Matej Krajnc, Balada za bencinsko s sirom. Maribor: Litera, 2012. (Piramida)

      Sandra Krkoč

      Če bi glavnega junaka kratkega romana Balada za bencinsko s sirom, ki ga je med platnice ujel prekaljeni prozaist in pesnik srednje generacije, Matej Krajnc, morali orisati v kratki sapi, bi ga vpeti v hiperkapitalistične nazore prav gotovo mnogi imenovali za sovražnika številka ena današnje družbe, lenuha namreč. Da, protagonist, ki je obenem prvoosebni pripovedovalec, se kljub tridesetim letom in čez povsem namerno cele dneve prepušča udobju brezdelja ter živi na račun lastnih staršev. KoPreberi

      3. julija 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Možnost nekoga

      Rok Korošec

      Enkrat bo nekdo skoraj jaz. Odklenil
      bo vrata mojih tisoč različnih verzij
      in vstopil skozi vseh tisoč lukenj hkrati.
      Brez prikrivanja, očitna okupacija,
      ki se ne boji korespondence
      z duhovi naključij. In se bo imel za
      najemnika mojih foteljev, oblepljenih
      z nazivi in umiki. Vodil bo razgovore
      z ostalimi, ki se bodo prijavili
      na razpis za zatočišče v topli
      vlagi ideje. Pomislim, kako
      prav sem imel, da sem nekomu dal
      to priložnost. Sedanjost pronica
      skoziPreberi

      28. junija 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Spopad s pismi, recenzijo, gledališčem in literarnim večerom

      Ljubezen v pismih – gledališki triptih. Ljubljana: Slovensko mladinsko gledališče, 20.–22. 6. 2013

      Aljaž Krivec

      V okviru treh večerov, imenovanih Ljubezen v pismih, smo si lahko v Slovenskem mladinskem gledališču ogledali Pisma Nori, Pisma Théu in Pisma Joži. Prvi od teh večerov je ponudil »ugledališčenje« pisem, ki jih je James Joyce pošiljal svoji življenjski sopotnici Nori Barnacle, drugi večer pisma, ki jih je Vincent van Gogh pošiljal bratu Théu, tretji pa tistih, ki jih je Slavko Grum pošiljal svoji izvoljenki Joži Debelak. Tukaj se bom osredotočil na pisma literarnih avtorjev, torej Pisma Nori in Pisma Joži, saj so ravno zaradi njihovega avtorstva za nas tukaj najbolj relevantna.Preberi

      27. junija 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Novi Maribor

      Monte Cristo, kolesa, kurent: Nova mariborska zgodba. Uredila Petra Vidali. Maribor: Litera, 2012. (Nova znamenja)

      Mojca Kirbiš

      Pri zbirki kratkih zgodb in odlomkov iz romanov zadnje generacije mariborskih piscev oziroma piscev, ki so si za dogajalni prostor v svoji stvaritvi vzeli štajersko prestolnico, se kar ponuja, da najprej prevetrimo njeno predhodnico. Monte Christo, kolesa, kurent oziroma Nova mariborska zgodba je, kot že v spremni besedi nakazuje Petra Vidali, odgovor na Mariborsko knjigo, zbirko pesmi, zgodb in pričevanj, ki jih je leta 1999 zbral in uredil Andrej Brvar. Slednjo zanima usoda Maribora kotPreberi

      26. junija 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Kresnik 2013: čistokrvni »kulturni« dogodek

      Podelitev nagrade kresnik. Ljubljana: Cankarjev vrh na Rožniku, 23. 6. 2013

      Blaž Zabel

      V nedeljo, 23. junija 2013, je bila na ljubljanskem Rožniku podeljena nagrada, ki jo vsi nestrpno pričakujemo in ki je vse leto predmet številnih ugibanj in debat: nagrada kresnik za najboljši roman preteklega leta. Skladno s krajem dogodka je nad podelitvijo kot že mnogo let poprej bdel preljubi naš pisatelj Ivan Cankar: komisija se je po nekaj uvodnih besedah preselila v Cankarjevo spominsko sobo, odrecitiranih je bilo zajetno število Cankarjevih besed, nominirane pisatelje so povprašali po Cankarjevem vplivu na njihovo delo, obiskovalci pa smo bili informirani celo z njegovim življenjepisom.Preberi

    • * * *

      Klara Otorepec

      To je bilo leto,
      ko so moji prijatelji delali samomore
      kot po abecednem redu.
      Poleti nam je skoraj zmanjkalo vode
      in pokvaril se nam je pralni stroj.

      Kava je bila še bolj grenka kot ponavadi,
      ob 8. uri zvečer je bilo prepovedano prižigati luči
      in truplo našega soseda so zgrizli glodalci,
      še preden smo ugotovili, da je mrtev.Preberi

      21. junija 2013 | Branje Poezija | Komentarji (2)

    • Jo Nesbø in Per Dybvig: Prdoprašek doktorja Proktorja

      Gaja Kos

      Prva asociacija na ime Jo Nesbø so verjetno kriminalke. Druga, tesno povezana s prvo, zapit višji kriminalistični inšpektor Harry. Ampak Norvežan Nesbø zna pisati tudi o čem drugem kot o truplih, sumljivcih, načrtih, grožnjah, zapletih in podobnem. Recimo o prdopraških, in sicer v mladinski knjigi, kjer … ok, kjer v bistvu najdemo vse prej našteto, razen … ne, tako ali drugače kar vse našteto. Prdci v mladinski literaturi kot predstavniki t. i. straniščnega humorja sevedaPreberi

    • Ples v maskah

      Aljaž Krivec

      Ko se je mladi James Cagney zvrnil med vrati in padel v prostor, tako rekoč oblečen v polivinil, se nisem posebej spraševal, kaj se dogaja. Gledal sem iz napačnega zornega kota in nisem bil sposoben pomisliti na gledalce, za katere je James čisto zares umrl. Najbrž so nosili rože v Stanfordville celih 55 let prezgodaj. Ta zgodba se nenehno ponavlja. Prvi Topalović, drugi Topalović, tretji Topalović, četrti Topalović, peti Topalović. Pet Topalovićev in nobene ženske.Preberi

      14. junija 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Po duhu pravice

      Srečko Kosovel, #Pravica. Ljubljana: Sanje, 2012.

      Matej Budin

      »Nobena doba še ni bila tako velika po svojih
      vprašanjih in tako bedna po svojih odgovorih,
      kakor je naša.«

      In nobenemu pesniku še ni uspelo bolje v pojem zaobseči današnjega duha časa, kakor je to pred približno devetdesetimi leti uspelo Srečku Kosovelu. Tako kot je Nietzsche na koncu 19. stoletja preko svojih tekstov pripovedoval zgodovino neke prihodnosti, tako je tudi Kosovel na začetku 20. stoletja na nekaj podobnega opozarjal preko svoje poezije. Tako eden kot drugiPreberi

      13. junija 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Laž kot nekaj dobrega

      Juan José Millás, Ženski v Pragi. Ljubljana: Društvo 2000/Koper: KUD AAC Zrakogled, 2012.

      Goran Potočnik Černe

      Danes reči, da je laž, ko nas ta pričaka v skoraj vsaki medijski novici, (lahko tudi) nekaj dobrega, je vsaj nenavadna, če že ne kar nevarna, bogokletna izjava. Laž je trdno zasidrana v družbi naglavnih grehov vsaj že od svetopisemskih časov. Kakemu drugemu grehu se je včasih tej družbi uspelo izogniti, laži nikdar. A bolj ko iz (časovno oddaljenih) teoloških višin sestopamo v vsakdanji purgatorij, bolj je laž raznolika in s tem tudi njeno dojemanje. Nekateri bi takoj dejali, to so zgolj akcidence, zgolj zunanje lastnosti laži, v svojem bistvu pa laž ostaja laž. Nekaj, kar je vredno le obsojanja.Preberi

    • Paradoks

      Kaja Teržan

      Pes mi spi v naročju.
      Po tresljajih sodeč – ima nekaj nepredelanih akcij.
      Moj prijatelj je nekoč omenil – epilepsijo
      v navezavi na ples. Zakaj bi človek
      tresel svoje telo, ko bi zato ne obstajal motiv
      neke bolezni (zakaj bi metali kamenčke v mirno jezero
      in saj jezero nikoli ni povsem mirno).
      Deviantne reči so še posebej privlačne.
      Mogoče je Hitler iztrebil, čemur se ni zmogel upreti (simboli – simbolom).
      Podčrtujem in barvam vse, karPreberi

      7. junija 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Avtor in/ali delo

      Anja Cimerman

      Xavier Le Roy je po študiju biokemije in doktoratu iz molekularne biologije na univerzi v Montpellierju začel svojo poklicno pot kot znanstvenik. Po izkušnji z delom v laboratoriju si je pri svojih 25 letih premislil in znanost zamenjal za sodobni ples.Preberi

      6. junija 2013 | Esej, kolumna | Komentarji (1)

    • Odprt za smrt

      Bojan Sedmak, Tisto. Maribor: Litera, 2012.

      Tim Uršič

      Ker gre pri tej pesniški zbirki ne le za izbor, temveč vsaj toliko tudi za zbir, z avtorjem prehodimo več različnih pesniških jezikov, stilov in faz, med katerimi ni vedno najbolj razločnih povezav. So seveda številni elementi, ki se ponavljajo skozi večdekadno ustvarjanje, a pri tako širokem naboru pesmi (69) in kakopak verzov (da, štel sem in odnehal pri 1820) niti ni nujno, da jih bomo zaznali. Na momente je celo boljše, če jih ne.Preberi

      4. junija 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (1)

    • Neobstoječa generacija 80.

      Projekcija filma in pogovor: Generacija 80ih – (Ne)delovanje in (ne)zmožnost ustvarjanja. Ljubljana: Trubarjeva hiša literature, 31. 5. 2013.

      Gabriela Babnik

      Če bi nekdo padel z lune in pristal ravno v sredini razprave o generaciji 80., ki se je odvila v Trubarjevi hiši literature 31. maja 2013, potem bi si gotovo mislil, da je tisto, kar definira mlade ustvarjalce, naključno rojene v istem desetletju, pomanjkanje denarnih sredstev. Toda če bi prišel malo prej in si ogledal še film Marka Kumra Murča Srce v kamnu, v katerem kot glavni protagonisti nastopajo predstavniki pesniške generacije, rojenePreberi

    • Jutro ponoči

      Ana Svetel

      Tine igra drobce Glassovih Metamorfoz,
      Ines je spodvila noge, išče prenočišča v Rimu,
      narahlo se giba naprej in nazaj, skuhamo čaj in
      gledamo osvetljeno ohišje nasprotnega bloka.
      »Ti imaš res srečo s stanovanji,« reče Tine in poboža tipke,
      preden zaspimo, na glas berem Mladinine Alternative.
      Žižek, Makarovič, Perat, uspavanke za leve intelektualce,
      je zadnjič rekel Blaž. Noč se mi zdi čista in sveža,
      nič zapletenega ni v njej, zaspim kot otrok,
      voham baby šampon in mamin glas.
      Zjutraj me zbudi zatohel, trikrat predihan zrak.Preberi

      31. maja 2013 | Branje Poezija | Komentarji (6)

    • Perspektive novih revij v dialogu s sodobnostjo

      Uvodnik Literature št. 263-264

      Andraž Jež

      Preden si pobliže ogledamo bogato revijalno bero na področju literature in literarne vede na Slovenskem, ne bo narobe, če na grobo začrtamo idejno platformo splošnega pogleda na književnost tu in zdaj. Živimo v presenetljivo konservativnih časih kulturne retradicionalizacije in se na skoraj vseh področjih družbenega delovanja srečujemo pretežno z reciklažami davno preživetih meščanskih ekonomskih in ideoloških vzorcev, vsaka kritična misel o pravi emancipaciji in napredku pa pod vplivom te ali one spontane filozofije naleti naPreberi

    • Sveto v posvetnem

      Jedrt Maležič

      Vesta je pobožala vadžro in meditacijski zvonec, nato pa se predala mantri, da jo odnese v vzporedne svetove. Naslonila se je na blazino, ovenčano s kitajskim vzorcem, in počakala, da se poleže vzhičenost, ki jo je obhajala ob dušnih potovanjih. Sestajanja z višjim jazom so ji sicer prešla v kri, a nikoli nanje ni gledala kot na rutino, ne, prej so ji vzbujala naslado. Današnji svet potrebuje raziskovalce in odprave navznoter, je rada govorila svoji meditacijski skupini.Preberi

      27. maja 2013 | Branje Proza | Komentarji (0)