Poezija nisem jaz, temveč nekaj, kar mi je bilo dano 

Andrej Hočevar

Jaz sem Vietnamka. Četudi zgolj polovično, je to moja identiteta in pravico imam, da živim v tem spominu. Tako kot ima Američan, potomec vojnih veteranov, pravico do zapletenega odnosa z Ameriko.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Alenka Spacal: Mavrična maškarada

      Gaja Kos

      Avtorska slikanica Mavrična maškarada je prvenec magistre filozofije in doktorice sociologije Alenke Spacal. Novih imen na sceni se bralec vedno razveseli, njihovih del pa se loti s posebnim zanimanjem in z veselim pričakovanjem. Glede pričakovanj – sam naslov slikanice bi lahko obetal precej pogosto temo otroške literature, torej maškarado, pač živopisno. Ampak ko knjigo dejansko odpremo, ugotovimo, da se avtorica v njej loti vse prej kot pogoste teme – vprašanja spolov. To je sicer njenaPreberi

      26. septembra 2013 | Kritika, komentar Trampolin | Komentarji (0)

    • Samo ogromna ploščata dlan

      Lucija Stupica

      Nobenega vrelca ni, nobene lave, besede prihajajo počasi, obotavljajo se in še takrat ko pridejo, se jim zdi, da so same sebi namen. Rušim postavljene stavke v podpomene in razbiram, ali ni tudi tega preveč. Še to, kar se na koncu izpiše, je obsojeno na kritiko, pomisleke, predvsem o tem, da se je bistveno že izpovedalo v izbruhu, ki sem ga položila v jutro, še pred prvo kavo, nato pa umirilo in, ja, ostalo tamPreberi

      25. septembra 2013 | Esej, kolumna | Komentarji (2)

    • Živim svoje življenje in vsake toliko časa imam občutek velike praznine

      Pogovor z Juretom Jakobom ob novi pesniški zbirki

      Tvoja zadnja zbirka ima tri samostojne in dokaj različne dele, od katerih ima vsak, bolj ali manj formalno zaokrožen, svoj jasen vsebinski lok. Kako so posamezni deli nastali? Ali pesmi v njih ustrezajo posameznim strnjenim obdobjem v takšnem zaporedju ali pa si jih pisal vzporedno?Preberi

      24. septembra 2013 | Intervju | Komentarji (0)

    • Sobe

      Roke – nešteto rok, ki drsijo skozi zrak.
      Obrazi so postali en obraz in kretnje:
      vedno iste, ko mi gostitelj kaže
      pot v zavetišče. – Tam je postelja, prtljago lahko
      odložiš v tisti kot – in že zapira vrata. Me zapušča.Preberi

      20. septembra 2013 | Branje Poezija | Komentarji (4)

    • »Ali torej ›nižji razredi‹ res smrdijo?«

      George Orwell, Pot v Wigan. Ljubljana: Študentska založba, 2013. (Beletrina)

      Pavla Hvalič

      George Orwell je nedvomno poznan po svojem antiutopičnem romanu 1984 in politični satiri Živalska farma. Prevod njegovega prvenca Na robu in na dnu v Parizu in Londonu je pri nas ugledal luč sveta pred tremi leti. Letos je v slovenščini izšlo še eno delo tega kritika vsega, kar ni socializem v svoji najplemenitejši in prečiščeni, morda s stališča trenutne dejanskosti utopični obliki ‒ Pot v Wigan ali The Road To Wigan Pier. To je potPreberi

      19. septembra 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Vprašanje zla

      Janez Ramoveš, Skuz okn strejlam kurente. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2012.

      Goran Potočnik Černe

      Pesniška zbirka Janeza Ramoveša je bila med letošnjimi izbrankami Festivala Pranger. Na kritiški debati, ki ji je bila posvečena, se je med drugimi pojavila tudi tema zla. Zlo je v osrednjem delu zbirke (cikel Solo), pa tudi v samem naslovu, eno izmed močnejših občutij, ki se usedejo v bralko ali bralca.Preberi

    • Ali pa si očitam, da sem premalo žalostna, da sem preveč res srečna

      Tvoja poezija deluje živahno in bogato tudi zaradi množice raznolikih detajlov, ki jih posamezne pesmi nepričakovano povezujejo v celoto. Kaj te pri tem vodi, kako jih povezuješ v pesmi? Verjetno si radovedna in natančna opazovalka sveta, saj gre pogosto za detajle ali spoznanja, ki jih ne more opaziti nihče drug.Preberi

      16. septembra 2013 | Intervju | Komentarji (0)

    • V mesnici

      Neja Tomšič

      Kadar ni nikjer nikogar in je tema gosta
      kot so gosti pogovori v mesnici
      kadar kos mesa odreže ženska
      in gledam v tla, ker ne znam jezika
      in se vsi pogovarjajo
      kadar ti prevzameš
      kadar so ploščice na tleh zanimivih vzorcev
      in se njeni lasje svetlikajo
      kadar me vpraša, kje naj zareže
      kadar imajo vse starejše gospe spremljevalke
      in ne nosijo grdih ortopedskih čevljev
      kadar so pod doma pletenimi jopicami
      skrbno skriti zlati križi
      kadarPreberi

      13. septembra 2013 | Branje Poezija | Komentarji (2)

    • Živeti kot lev

      Sibylle Lewitscharoff, Blumenberg. Prevedla Ana Jasmina Oseban. Ljubljana: Sodobnost International, 2013. (Horizont)

      Alenka Ambrož

      Letošnje leto pisateljice Sibylle Lewitscharoff sta med drugim zaznamovala dva dogodka: prejela je nagrado Georga Büchnerja, najprestižnejšo nemško nagrado za leposlovje, z romanom Blumenberg pa je junija doživela tudi prvi prevod svojega dela v slovenščino.

      Blumenberg je fiktivna biografija enega slavnejših nemških filozofov prejšnjega stoletja, Hansa Blumenberga (1920–1996), ki ga pri nas poznamo predvsem po njegovi Genezi kopernikanskega sveta. Pisateljica zadnja leta življenja ustanovitelja t.i. metaforologije v romanu postavi v zelo sproščen odnos do dejstev, sPreberi

      12. septembra 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Sanje za Brice

      Festival Sanje v Medani, Dnevi knjige in vina. Medana, 28.–31. 8 2013

      Pavla Hvalič

      Letos se je v Medani od 28. do 31. avgusta že četrto leto zapored odvil festival (založbe) Sanje: Dnevi knjige in vina. Da se čas literarnih večerov, glasbe in otroškega programa nezadržno bliža, ni bilo nikjer prav vidno reklamirano; no, v Novi Gorici sem videla plakat, ki pa po velikosti ni konkuriral ostalim »vikend-dogodkom« (ne govorim o jumbo plakatih). Poletne plohe so minile, sčasoma se je zjasnilo in večer se je zdel primeren za obisk Gradnikove domačije v Goriških Brdih.Preberi

    • En kup laži in nekaj resnice

      Blaž Iršič

      V trgovino z orožjem je vstopila ženska
      Včasih v svojih pesmih lažem
      Nekoč sem napisal, da ne morem saj veš
      Ker sem imel vneta jajca, teniški komolec in domotožje
      V resnici so mi bolj všeč fantje
      V svojih pesmih velikokrat lažem
      Momljal sem si ob prižganem radiu
      Nekaj takega kot: »đuuuuuuuli …«
      V svojih pesmih skoraj nonstop lažem
      To so stari strahovi
      Michael Jackson me kliče na walkie-talkie
      Detelj me nabija po jajcih
      Všeč miPreberi

      6. septembra 2013 | Branje Poezija | Komentarji (3)

    • Inventura iztrganega sveta

      Vesna Hauschild, Inventura. Ljubljana: Ekslibris, 2011.

      Urban Zorko

      Leta 2013 z nagrado za mladega dramatika nagrajeni dramski prvenec scenaristke in publicistke (sicer diplomirane dramaturginje) Vesne Hauschild (l. 85) je sprva klil iz televizijske serije, a se mu je potem zahotelo lastnega glasu. Avtorica je hotela v gledališkem tekstu oživiti nočno moro globalnega feminizma, TV serijo Seks v mestu (1998–2004), toda projekt se je po nekaj zasukih preobrazil v samostojno zgodbo: v njej nastopa četverica (novozgrajenih) ženskih likov, ki preigravajo dileme sodobne ženske. VPreberi

      6. septembra 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Desa Muck in Matej de Cecco: Blazno resno slavni

      Gaja Kos

      Spomnim se, da je bilo na tiskovni konferenci ob izidu Blazno resno slavnih v navalu navdušenja izrečeno, da gre za prvo kombinacijo klasično podanega besedila in stripa v Sloveniji, pa kaj v Sloveniji, na svetu! Slednje je na licu mesta demantiral Pižama, ki je ob isti priliki kot običajno predstavljal en prevajalski špeh, prav tako pa tudi prvo ne drži, saj sta Deso Muck in Mateja de Cecca znotraj meja rodne grude za kakega polPreberi

    • glasbenik

      Dijana Matković

      »almost blue, it’s almost touching, it will almost do.«
      chet baker, almost blue

       

      ne vem več, koliko sem spila. nekaj kozarcev belega vina in nekaj jackov? alkohol me prijetno omamlja, zavija v vato in ustvarja vtis, da so ljudje, ki hodijo mimo, ko pred vrati kluba kadim cigareto, malo zabrisani, kot bi bili iz nekega paralelnega sveta, ki se me ne tiče. celotno dogajanje pred klubom lahko odložim na stran, tako kot odložiš kozarec s pijačo, ko začutiš, da ti je od vsega popitega alkohola že malo slabo. no, skoraj tako.Preberi

      3. septembra 2013 | Branje Proza | Komentarji (1)

    • Moja ženska

      Tomaž Hrovat

      Moja ženska ima eno nogo,
      odrezano v dimljah. Njen
      otrok je avtist, od skrbi
      ji nabrekajo želodčne stene.
      Moji ženski so mnogi kirurški rezi
      stetovirali trebuh,
      ne more imeti otrok. Ima
      hrta, ki je neukročen nemirnež
      aristokratske drže.
      Je vpadljiva plavolasa lepotica,
      na ulici se ženski in moški pogledi
      lepijo nanjo,
      ko se pozibava na visokih petah.
      Moja ženska bere in piše,
      prikazuje se mi iz mnogih knjig,
      samo polistam jih in je tam.
      MojaPreberi

      30. avgusta 2013 | Branje Poezija | Komentarji (1)

    • O stičiščih med panonskim morjem in zemljo

      Dušan Šarotar, Ne morje ne zemlja. Novo mesto: Goga, 2012. (Goga)

      Miša Gams

      Samo tih kamen in pesem ležita v vseh svetovih hkrati

       Dušan Šarotar v svoji novi knjigi z naslovom Ne morje ne zemlja potuje skozi odlomke iz svojih prejšnjih del in izrisuje podobe svoje notranje pokrajine. Čeprav se bralcu ob prebiranju te suhljate knjižice zazdi, da se okrog pisatelja izrisujejo koncentrični krogi, ki se začenjajo v mitološkem spominu nekega zatajenega naroda in se skozi zoževanje na prekmursko dušo končujejo v  krogu družinskega spomina ter osebne izkušnje, se skozi branje kmalu zave, kako je avtor sam arhitekt svoje geografske pokrajine, ki jo skozi različne izkušnje doživlja na tisoč različnih načinov.Preberi

      29. avgusta 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Loes Riphagen in Bette Westera: Minicopre

      Gaja Kos

      Razne copre rade skačejo po otroških knjigah, pri nas recimo po knjigah Ide Mlakar. Te, o katerih bo tekla beseda, prihajajo z Nizozemske, coprajo pa tako, da ene stvari spreminjajo v druge. Recimo drevesa v kamne. Ali divje svinje v navadne kostanje. Ampak en šment je z njihovim copranjem, ker so na koncu tedna na istem kot na začetku, v svojem gozdu imajo žabe, zajce, divje svinje, navadne kostanje, drevesa in kamne, kakorkoli že obračajo,Preberi

    • Globalno in hkrati čvrsto vpeto v ptujsko okolje

      Dnevi poezije in vina na Ptuju, 18.–24. 8. 2013

      Mojca Kirbiš

      Ptuj se je za nekaj dni ponovno malo za hec malo zares prelevil v svetovno prestolnico poezije. Ni namreč kar tako, da se po ozkih uličicah malo zaprašenega podravskega mesteca potikajo pesniki svetovnega kova in da se v domačih atrijih, kafičih in vinskih kleteh odvijajo pesniška branja, prepleta več jezikov, gnetejo tolmači, tečejo živahne razprave in, navsezadnje, da ulice vrvijo od spremljevalnega programa, ki se na koncu dneva ›orgiastično‹ zaključi s koncertno točko kakšnega zaPreberi

    • Polje

      Miha Marek

      V svoji beli pižami Hari. Vsa Harijeva izrecnost
      še ne zadostuje za njegovo umevanje. Ta bela

      lahko pomeni sto stvari, njen globoki pomen
      je znan samo nekaterim in še ti

      raje molčijo, kadar globokoumijo. A na
      drugi strani (če interpretiramo, česarPreberi

      23. avgusta 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Homo erectus

      Jedrt Maležič

      Petek, 5:00 zjutraj

      »Dajte no malo bolj podrgnit,« se je oglasila starka, medtem ko ji je Krivenšek umival intimni predel. »Ne bom se znucala.« Krivenšek je pomislil, kako mu je vsega dovolj in bi staruhi najraje potisnil umazano gobo v obraz. Ko je zaključil izmeno v domu za ostarele, mu izpred oči niso hotele izginiti slike striženja oroženelih nohtov.Preberi

      22. avgusta 2013 | Branje Proza | Komentarji (4)