Banalizacija teksta, branja in konteksta 

Primož Čučnik

Po eni strani dosti jamramo in bredemo po statistikah vedno slabšega stanja bralne kulture, ki je v upadu, manj pa nas zanimajo dejstva, ki povejo, da na tehle portalih beremo površno, po diagonalah, da ne rečem, da ne pridemo dlje od poudarjenega tiska pod naslovom.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Poslušati in biti poslušen – o diktaturi glasbe v knjigi Partija Boštjana Narata

      Miša Gams

      Boštjana Narata poznamo kot glasbenika, ki je dolga leta skupaj s Kataleno raziskoval ljudsko glasbo in ji skozi številne interpretacije nadeval nove zvočne podobe, zadnja leta pa smo ga spoznali tudi kot odličnega kantavtorja, ki v svoja besedila rad vstavlja filozofske utrinke in tako sestavlja zvočne kolaže, ki z novo življenjsko izkušnjo dobivajo vsakič drug pomen. Preberi

      13. March 2014 | Kritika, komentar | Komentarji (2)

    • Skrito

      Tina Mlakar Grandošek

      Smo v prostornem, svetlem stanovanju. Z velikanskimi okni. Skoznja sončna svetloba prodira tako močno, da je za oči skoraj naporno. Tudi velik, razkošen lestenec, ki impozantno visi s stropa, se na moč blešči. Tu je še velik kavč. Lestenec in kavč. Dva osrednja predmeta v prostoru. Kavč je predimenzioniran. Črn, usnjen in oglat. Neznosen kontrast presvetljenim oknom in bleščečemu lestencu. Vse je skrbno pospravljeno in počiščeno. Kot da stanovanje še ni vseljeno. Kot bi gledal oglas za pohištvo iz kataloga.Preberi

      11. March 2014 | Branje Proza | Komentarji (1)

    • Horror Mundi ali kako se je vse skupaj končalo

      Razkriti obrazi svobode. Pogovor z Nejcem Gazvodo, Gabrielo Babnik, Vesno Lemaić, Miho Mazzinijem in Alojzom Ihanom. Povezoval Boštjan Narat. Ljubljana: Klub Cankarjevega doma, 8. 3. 2014.

      Barbara Leban

      Letos je bilo na zaključno prireditev Fabule povabljenih pet avtorjev, kar je eden več kot lani. Kot je to že v navadi, so predhodno napisali vsak svojo kratko zgodbo; vse skupaj so izšle v zbirčici Razkriti obrazi svobode. Če gre verjeti mojemu občutku in raznim medijem, se nas je zbralo več kot sto.Preberi

    • Svoboda?

      Festival Literature sveta – Fabula. Fokus: Razkriti obrazi svobode. Ljubljana: Trubarjeva hiša literature, 27. 2., 28. 2. in 4. 3. 2014.

      Barbara Leban

      Dan po začetku festivala Fabula je bil večer v Trubarjevi hiši literature posvečen Vitomilu Zupanu. Njega samega na dogodku ni bilo. Sta pa v njegovem imenu nastopila oba gosta, Ifigenija Simonović in Aleš Berger, ki sta, med drugim, Zupana zastopala tudi na Prešernov dan v knjigarni Konzorcij. Enako sta družno pomagala tudi pri urejanju albuma Važno je priti na grič, prav tako posvečenega Zupanu. Ob vprašanjih, ki jih je zastavil Mitja Čander, sta predstavila že večkrat omenjenega: Ifigenija Simonovič s pač zelo človeške perspektive, Berger nekoliko bolj akademsko zamaknjeno. Preberi

    • Reka je izdolbla skalo

      Andrej Grilc

      nanesla je skupaj drobir,
      čigre gnezdijo v skladih.
      V podzemlje se vozijo ljudje
      črnih obrazov, črnih dlani,
      v vozičkih, polnih premoga.

      Danes so ptice letale nizko,
      morje se je penilo od sonca
      in beton je bil utirjen pod njim.
      Elektrika se je vklapljala in izklapljala.
      Trajekti so vozili redko, počasi,
      polni besed.Preberi

      7. March 2014 | Branje Poezija | Komentarji (1)

    • Odvetnikov šaljivi eksperiment

      Peter Čeferin: Valat. Ilustriral Izar Lunaček. Maribor: Litera, 2013.

      Gabriela Babnik

      Izrazna forma, ki si jo je Peter Čeferin izbral za »prikazovanje« svoje življenjske poti, verjetno ne ustreza nobeni izmed znanih literarnih zvrsti. Za silo bi lahko govorili o črticah, spominskih kolažih, še bolj pa – s pomočjo likovnega jezika – o skicah. Ne preseneča torej, da se je avtoportretnemu zapisu (pa še to le pogojno rečeno), ki se ga drži zeitgeistovski vonj po egotripu, pridružil tudi ilustrator Izar Lunaček. Duhovite in inteligentne ilustracije sicer nePreberi

      6. March 2014 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • V izogib dogodku

      Pomisli ob otvoritvi Fabule

      Andrej Hočevar

      Ob festivalu Literature sveta, po domače Fabula, me najprej seveda spreleti manjše veselje ob dejstvu, da gre za literarne dogodke, ki uspejo privabiti nekajkrat več obiskovalcev kot običajni, redni literarni večeri, kakršnih je pri nas na izbiro kar precej. (Reči, da jih je preveč, bi pomenilo razmerje med ponudbo in povpraševanjem razumeti glede na neidealne, a obstoječe vedenjske vzorce dejanskih obiskovalcev ali vsaj v luči domnevne umetniške nujnosti, ne pa gledePreberi

    • Skice 15

      Lea Flis

      Ker ga ne iščem, pa vseeno pride. Potem nekega dne, ko sem spet tam, v najinem mestu, pride nekdo, ki sploh ni videti kot tisti, ki je na klavir igral meni ljube melodije, me objame, glavo mi stisne med dlani in me poljubi na čelo. Takšno je prvo srečanje. Pred njim sva si izmenjala nekaj stavkov po elektronski pošti. Lawrence Weschler je pisec stare, legendarne šole New Yorkerja, je eden tistih, ki s humanistično nastavljenimPreberi

      3. March 2014 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Skice 14

      Lea Flis

      Včasih se mi zdi, da me zanimajo sunkoviti konci brez slovesa. Ali presenetijo vse vpletene ali zgolj tiste, ki ostajajo? Presenečenje ni nujno slaba stvar. Kot tudi slovo ne. Sploh če prinese nova srečanja, sveže, nepokvarjene začetke. Če pa se tako izgubi tisti, ki naj bi te pospremil vsaj skozi pubertetniška leta, in se za njim za vedno zabrišejo vse koordinate, zgodba o koncih brez slovesa ni obet vznemirljivih in nepričakovanih novosti. Stara srečanja bodoPreberi

      2. March 2014 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Skice 13

      Lea Flis

      Gotovo je bil to najmanjši kozarec, kar sem jih kadarkoli videla. Za resnično uporabo in ne za lutkovno igro. Velikost sama na sebi mi ne pomeni ne vem kaj, pa tudi nerazumnih zahtev nimam navade dajati, ampak bila sem žejna. Avgust je v New Yorku še hudo pasji, vročinski in vlažen. Brez haska hlastaš po zraku in tudi trojno ali četverno tuširanje ne pomaga dosti. Hladiš se v trgovinah. Kjer pa se lahko zaradi ortohlajenjaPreberi

      1. March 2014 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Delitev dela

      Jana Putrle Srdić

      Prvi berejo stopinje v podrastju, sledijo
      mahovom na severni strani dreves,
      prepoznavajo specifične
      konstelacije oblakov.

      Drugim so jasne silnice mostov,
      medtem ko se ljubimci naslanjajo na
      njihove stebre. Razumejo
      zapletenost premičnih fasad in
      sistem metrojev pod kanalizacijo.

      Tretji strmijo iz teme prvih
      v razsvetljena okna drugih,
      spijo na lakiranih zelenih klopcah
      s podloženim časopisom, stojijo
      na vogalih in opazujejo razpoke,
      ki tečejo čez fasade, bršljan,
      ki se širi čez hiše, geodete,
      kako tiho merijo pokrajino
      v nenehni borbi za prostor.Preberi

      28. February 2014 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Skice 12

      Lea Flis

      Restavracija se z vrati s težkim zapahom, ki se ne premakne niti za centimeter, ne zdi več kot kraj slastnega obeda, zato počasi sledim cesti kostanjev, Chestnut Street, ki je ni uničil orkan, in počakam na avtobus številka 1, ki me bo, s pristankom na Canal Street, vrnil v še dihajoče mestno jedro. Tako mi kruli in škripa po želodcu, ko se usedem na avtobus, da se mi tudi ocvrto krokodilje meso ne zdi slabaPreberi

      27. February 2014 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Noč ima svojo moč

      Alen Jelen, Nočni pogovori: Igralci v etru. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 2013.

      Ivana Zajc

      Na platnicah Nočnih pogovorov podpisani dramaturg in režiser ‒ kar je njegova vloga v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija ‒ Alen Jelen je tajnik Združenja dramskih umetnikov Slovenije ter umetniški vodja ŠKUC gledališča. Nočni pogovori: Igralciv etru je njegova prva monografija. Gre za zapise intervjujev, ki jih je kot sodelavec uredništva nočnega programa Radia Slovenija – zelo popularnega med radijskimi poslušalci – več let pripravljal z legendarnimi slovenskimi igralci. Preberi

      27. February 2014 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Seks, potovanja, prasci in neuresničene želje

      Kliči me po imenu. Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric. Ur. Silvija Borovnik. Ljubljana: Študentska založba, 2013.

      Tim Uršič

      Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric je naslov pridobil iz zgodbe Tako si moj Erice Johnson Debeljak. Nemogoče se je ne strinjati s sporočilom, povzetim v spremni študiji, da je človekovo ime izraz njegove identitete; 10 strani dolga »črtica« (morda bi bilo v prihodnje za spremno študijo potrebno bolje naštudirati ustaljeno klasifikacijo kratke proze) to misel posredno opredeli mnogo natančneje kot analiza Silvije Borovnik. Zavijemo pa z očmi, ko preberemo, da Erica Johnson Debeljak z besedami protagonistke Beatrice: »Danes sem mesarja prosila […] ›BiPreberi

      27. February 2014 | Kritika, komentar | Komentarji (1)

    • Čas mikrozgodbe

      Na rob drugim Urnim zgodbam

      Robert Kuret

      I

      Glede na vso količino športa zadnji čas in njegovo popularnost, bi bilo od literature naravnost ignorantsko, če ne bi pojezdila na tem valu. Na literarno sceno je tako že prejšnji mesec prišlo novo tekmovanje, na katerega pa si marsikateri vsaj malo uveljavljeni obraz najbrž ne bo upal prijaviti, ker na negotovem terenu obstaja nevarnost, da si omaje renome. Pustimo ob strani dejstvo, da je še vedno vprašanje, če na koncu sploh obstaja kakšna nagrada (poleg slavePreberi

    • * * *

      Ana Marija Garafol

      Kriva sem, o tem ni nobenega dvoma, saj je v krivdo resnično zlahka in neomajno verjeti. Zakoreninjeno jo imam v globinah zavesti in prepredeno vse do grla. Vcepili so mi jo skrbno in vneto že kot majhni deklici. Sprva si nisem znala razjasniti njene prisotnosti, na trenutke se mi je dozdevalo, da bo nemara izzvenela, če bom znala v njeni družbi dovolj dobro molčati. Da se bo naveličala stiskati moje preglasno grlo ali občutljivi, astmatičniPreberi

      25. February 2014 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Skice 11

      Lea Flis

      Neposrednost je značilnost prebivalcev New Orleansa. Nemalokrat dobi šaljivi ton. Včasih pa se zdi tudi odraz nekakšne starodavne, pozabljene manire. Neznanci prikimavajo na cesti in celo spoštljiv dvig klobuka se ti lahko zgodi. Srebam in srkam, se obizujem in si z roko brišem sledove sladkorja, ki se z beigneta limajo na robove ustnic. Pot v Warehouse Dictrict pritrjuje, da je mesto ameriška margina. Da nanj pozabljajo. Z nekaj injekcijami denarne pomoči so lahko delno obnoviliPreberi

      25. February 2014 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Črno ogledalo

      Patrik Holz

      Udarilo je. Zabliskalo in zacvetelo od nečesa. Ustavil se je in tresoče odrinil vrata od sebe, ki so nenadejano zaškripala. Ni mogel dojeti, kaj se mu je pripetilo.

      Stopal je po maloštevilnih, a dolgih kamnitih stopnicah, ki jih v trenutku tesnobe ni prepoznal.Preberi

      25. February 2014 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • * * *

      Mirjam Lan

      Nikoli ni tako, kot je videti! si reče. Nikoli.

      Ljudje odhajajo z britofa, mimo nje gredo malo naokoli in malo se obdrsnejo obnjo, da ne bi bilo videti, da se ji hočejo izogniti. Kdo jo prime za roko, nagne obraz malo proti njej in malo vstran in reče iskreno sožalje in ali je hudo, je že bolje, da je umrl, kot da bi se matral, ane? Stara mama jo drži za komolec, nagiba se k njej, da jo lahko zavoha – diši kot postan zmlet poper skupaj s kamilicami in z uležano moko v kredenci.Preberi

      25. February 2014 | Branje Proza | Komentarji (0)

    • Met kocke ni dovolj ali Eksperimentalna poezija nekoč in danes

      Uvodnik iz Literature št. 271-272

      Gregor Podlogar

      Obrnil se je ključ
      v sobo je stopila noga.

      Steklenica bi rada pila (narejena 1967, izdana v samozaložbi 2003),
      Iztok Geister (besedilo), Marko Pogačnik (slike)

      Eksperimentalna literatura, naj bo to poezija, proza ali gledališče, ima v evropski in ameriški umetniški besedi bogato in razvejano tradicijo. Nekateri viri na primer navajajo, da sega izročilo te literature vse do Tristrama Shandyja Laurencea Sterna. Kar nekako spomni na debato o zamejitvi postmodernizma; Umberto Eco je pri tem duhovito pripomnil, daPreberi

      25. February 2014 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (0)

Izdelava: Pika vejica