Modrožametni princ 

Rok Vilčnik rokgre

V ulici Nobene nove lepe hiše je stanoval tat, ki je kradel vložene kumarice iz steklenih teglov in jih nosil svoji materi, ki so ji odrezali eno ušeso zaradi ravnotežja. Premikal se je na papirnatih hoduljah in valovil v vetru. Včasih si lahko videl, kako je glavo namočil v vodo in so mu valovi razčesali neukrotljivo grivo.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Brane Mozetič in Maja Kastelic: Dežela bomb, dežela trav

      Gaja Kos

      Zadnje čase se dogaja, da se že leta in leta aktivnim avtorjem vendarle posreči nekaj narediti prvič – Slavko Pregl je na primer zadnjič napisal svoj prvi roman za odrasle Kukavičje jajce, Brane Mozetič pa je napisal svojo prvo slikanico. Kot je moč prebrati na ovitku, je besedilo sicer nastalo že pred več kot tremi desetletji, pa vendar. Gre za protivojno zgodbo, ki temelji na kontrastu med otroci iz dežele bomb in taistimi otroci, kiPreberi

    • * * *

      Klara Otorepec

      Pridi,
      peljala te bom v naše drugo stanovanje.
      Tam ni ničesar
      razen pralnega stroja in kavča z okrasnimi blazinami.
      In črne luknje v edini omari.
      In občasnega prahu na balkonu.
      In mojega mrtvega otroka v formaldehidu.
      Na kavču se da dobro seksati,
      sem že poskusila.
      Črna luknja je povsem neškodljiva,
      včasih le izvrže kakšno zveriženo vesoljsko raketo
      in potem se mati razburja,
      da živimo kot v Kosovelovi pesmi.
      Tisti o smrti Evrope.
      Prah je pačPreberi

      6. decembra 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Delci dela za izgradnjo stvarnosti

      Jure Jakob, Delci dela. Ljubljana: LUD Literatura, 2013. (Prišleki)

      Aljaž Koprivnikar

      Jure Jakob, eden najbolj izstopajočih glasov mlajše generacije slovenske poezije, se s svojim ustvarjanjem z obrobja in osame ter izrednim notranjim občutkom pri ustvarjanju poetičnih atmosfer narave že od začetka svojega pisanja razlikuje od preostalih sočasnih pesniških imen. Po dosedanjem opusu treh pesniških zbirk se zdaj predstavlja z novo zbirko Delci dela, v kateri nadaljuje s svojim izdelanim pesniškim jezikom, ki v sebi skriva zanj značilne mirne pesniške pejsaže, naslikane na robu tišine, a hkratiPreberi

      5. decembra 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Na žalost je kritika pogosto podobna promocijskemu sistemu založb

      Pogovor s španskim kritikom Javierjem Alonsom Prietom, ki je sodeloval pri projektu Slovenska literatura in tuji kritiki

      Kako bi opisal trenutno stanje literarne kritike v Španiji? Imate veliko aktivnih kritikov? Ali uživajo ugled in imajo širši družbeni vpliv?

      Stanje kritike je neuravnoteženo. Po eni strani je velik del kritike okorel in trdno zasidran v kulturnih parametrih, ki ne ustrezajo več novim literarnim smernicam. Po drugi strani pa je odprto polje interneta spodbudilo pojav neodvisnih kritikov vseh vrst, ki svoj delež občinstva dosežejo po samostojni poti. Kritika pa kljub temu večinoma ostaja ustrežljiva inPreberi

      4. decembra 2013 | Intervju | Komentarji (1)

    • Večina kritikov v Srbiji je že izrabljena

      Pogovor s srbskim kritikom Sašo Ćirićem, ki je sodeloval pri projektu Slovenska literatura in tuji kritiki

      Kako bi opisal stanje kritike v Srbiji? Se sooča s kakšnimi specifičnimi težavami?

      Vsak dnevni časopis (Politika, Blic, Večernje novosti, Danas, novosadski Dnevnik) ima svojega literarnega kritika, kritiško rubriko ter nedeljski dodatek o knjigi in kulturi (časopis Danas ima dva: svoj dodatek in Beton [tudi na spletu], avtonomni dodatek), ki vsebuje svojo kritiško rubriko. Posamezni tedniki (Vreme, NIN) in portali imajo svoje kritike (www.e-novine.com), literarne revije pa neprestano vzdržujejo prostor za literarno kritiko. Zato lahko rečem, da kritika v Srbiji cveti.Preberi

      2. decembra 2013 | Intervju | Komentarji (0)

    • pomladni večeri na barju

      Klemen Godec

      v odsevu luže sredi suhega peska
      je veter, ki prešteva trave
      in cvetove in mejice
      je veter, ki drži pesem
      črnega gabra
      je veter, ki ga jezdijo sivi oblaki
      apostazija veletokov
      ki so oblikovali pribežališče
      starodavnih bogov vode in neba
      dolgo preden je bila priba komaj koncept
      in je veter moral leteti sam
      in v njegovem odmevu ni bilo disonance
      suhih krikov nad travamiPreberi

      29. novembra 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Njegovo telo poje: »Lust for life«

      Davorin Lenko, Telesa v temi. Ljubljana: Center za slovensko književnost, 2013. (Aleph)

      Maša Pfeifer

      Davorin Lenko je avtor prvenca, v obdobju, ko je prvencev na pretek. Ali pa gre zgolj za občutek, primerljiv s tistim, ko vse sošolke iz gimnazije povijajo prvo dete in se zdi, da nasploh vsi vrstniki rojevajo, med drugim romane in pesniške zbirke. Zakaj bi bilo to sploh pomembno? Ker je pač prišel čas, ko vsi naenkrat debitirajo? Zato, ker je na tiskovni konferenci v prostorih DSP nad romanom Telesa v temi bedela predvsem enaPreberi

      28. novembra 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Primož Suhodolčan in Gorazd Vahen: Lipko in Košorok

      Gaja Kos

      Jasno mi je, da je ob vsej košarkarski evforiji Lipko marsikomu prirasel k srcu. Pač, bil je tam, druge opcije ni bilo, bomo pa Lipka vzeli za svojega! Čeprav … mi ni čisto jasno, kako je sploh kdo v osnovi prišel na idejo za Lipka kot maskoto košarkarskega prvenstva. Mislim, v vse vtikati državnih simbolov pa tudi ne gre. Še dobro, da imamo lipo namesto bukve, ker imeti za športno maskoto enega bukovega … no,Preberi

    • Kaj bi bilo, če ne bi bilo?

      Urška P. Černe

      V letošnjem letu 60-letnico obstoja med drugim praznujejo pesnik in prevajalec Boris A. Novak, prevajalca Srečko Fišer in Štefan Vevar, Zoran Janković, nobelovka Herta Müller, pesniška zbirka Pesmi štirih in nacionalno Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Slednje je z odprtjem fotografske razstave prizadevnega Vinka Avsenaka v NUK-u obeležilo tudi 50-letnico Sovretove nagrade.Preberi

      25. novembra 2013 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (3)

    • Dača

      Jernej Županič

      Ko strelja race,
      misli grof samo na streljanje
      rac. Jaz
      nisem zmožen tolikšne
      prisotnosti. Igram se
      s puško za race,
      kot bi se zabaval
      predvsem ob misli na strel.
      Grof
      ne sliši
      ničesar razen plivkanja vode
      in gaganja ptic,
      ki čakajo. Ko
      ustreli, ustreli
      samo raco,
      v katero meri,
      medtem ko streljam
      jaz vse povprek in
      vrvi v ločju in v sokrvici
      belih tolmunov
      od megle in perja
      neštetih zatečenih ptic.
      Pomenljivo je,
      da grof, ki je
      boljši in občutljivejši strelec,
      ustreli le eno raco,
      medtem ko jih sam nastreljam
      dober ducat.Preberi

      22. novembra 2013 | Branje Poezija | Komentarji (1)

    • Razhajanja in odhajanja

      Robert Simonišek, Selitve. Ljubljana: LUD Literatura, 2013. (Prišleki)

      Domen Slovinič

      Selitve so tretja pesniška zbirka Roberta Simoniška, pesnika, prozaista in umetnostnega zgodovinarja, ki je najkasneje s svojo drugo zbirko Avtoportret brez zemljevida (2008) začrtal smernice svojega pesniškega razvoja: meditativna, razpoloženjska, z minevanjem pogojena »melanholična zrenja«, katere osrednje tematike predstavljajo gibanje, seljenje iz enega kraja v drugega in posledice, ki jih takšen življenski proces prinese na percepcijo pesnika in na njegovo okolico. S tem in z vsem, kar spada zraven, se pesnik spopade tudi v Selitvah, kar nekako pomeni logično nadaljevanje njegovega pesniškega ustvarjanja v teh znanih okvirih.Preberi

      21. novembra 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Dovratu v dobrih komadih

      Simona Kopinšek, Anja Golob, Maja Vidmar, Marko Brdnik, Vitja Balžalorsky. Ljubljana: Klub Gromka, 19. 11. 2013. (Literatura v živo)

      Maja Šučur

      Muzičarja sta večer zagnala, kot se za kraj zvenečega imena edinole spodobi – gromko. Vitja Balžalorsky je divjal z efekti za električno kitaro in divjali smo mi z(a) njim, mladenič je proizvajal čudne čedne zvoke, ki jih navadno s kitaro niti ne povezujemo in bil v svojem izvajanju suvereno spontan. Marku Brdniku je z akordeonom za začetek pripadla vloga starejšega brata, bil je gladilec Vitjevih ostrih robov, narekoval je atmosfero in zapolnjeval prazna mesta v glasbenem intru tega obetavnega literarno-glasbenega večera, ki je silovito napovedoval pet močnih izvajalcev.Preberi

    • Odgovor Ifigeniji Simonović

      Stanislava Repar

      26. oktobra 2013

      Draga Ifigenija!

      Tvoje pismo sem prebrala kot še en dokaz, da se je treba o stvareh, ki jih omenjaš, javno pogovarjati. In jim nameniti dobrohotno energijo namesto nagajive hudomušnosti ter (ta prave) ustvarjalne nebrzdanosti. Obenem namreč priznavam, da pravzaprav ne vem, kako se odgovarja na takšna »pisma« oziroma izjave, saj so to prej kot pisma odštekani sestavki različnih žanrov, tudi umetniških zvrsti. Dokaj (navzven) »privzdignjeno«, hkrati pa (navznoter) »razžaljeno« je tvoje podajanje vsebin, ki v spretno izpeljanih figurah prej kreira kot da bi objektivno, s podprtim mnenjem ujelo situacijo na literarni, tudi družbeni sceni.Preberi

      20. novembra 2013 | Esej, kolumna | Komentarji (1)

    • Slepa pega – ali kar slepota?

      Barbara Korun

      Zadnjič sem malo sanjarila.

      Predstavljala sem si, da bi na prijazno, a odločno in jasno strukturirano opozorilo skupine pesnic in pesnikov na šovinizem v izjavi člana komisije za Jenkovo nagrado in predsednika DSP, prejeli tak njegov odgovor: »Čeprav sem bil nad pismom in njegovo silovitostjo presenečen, saj sem hotel ravno nasprotno, pesnice pohvaliti, sem hvaležen za opozorilo. Glavna značilnost predsodkov je ravno v tem, da so za nosilca nevidni, neobstoječi; o njihovem stališču in argumentih bom temeljito premislil.«Preberi

      20. novembra 2013 | Esej, kolumna | Komentarji (5)

    • Moja domovina?

      Muanis Sinanović

      Ni dolgo tega, kar sta bili na spletnem portalu AirBeletrina v razmaku nekaj mesecev objavljeni kolumni Mance G. Renko z naslovom »Ne dam svoje domovine« in Ane Svetel z naslovom »Famozna tujina ali Kaj narediti s svojim rastočim domoljubjem?« Gre za teksta, ki znotraj partikularnih ideoloških okvirov generacije in domoljubja zarisujeta pomembne politične konture, ki zadevajo neko simptomatično in preveč aktualistično razumevanjePreberi

      18. novembra 2013 | Esej, kolumna | Komentarji (55)

    • Muzika ni več ista

      Iztok Vrenčur

      muzika se ohlaja
      muzika ni več ista
      prijatelj piše poezijo
      tako da dolgo
      veliko predolgo
      jaše eno samo besedo
      tretjino noči
      mu dopovedujem
      da na vsaki besedi
      že tako ali tako
      jezdi na stotine mrličev
      vojska pesnikov starost
      slutijo pesem
      v kolenu pred dežjem
      vsega spoštovanja vredni
      stari pesniki
      branja vredna stara poezija
      toda muzika se ohlaja
      muzika ni več ista
      pesem je manj vredna
      od iskrene konjske brce
      in beseda ni nikoli več
      konjPreberi

      15. novembra 2013 | Branje Poezija | Komentarji (0)

    • Poletje se začne, ko ga pogrešamo, in izgine, ko zares pride

      Gašper Torkar, Podaljšano bivanje. Ljubljana: LUD Literatura, 2013. (Prišleki)

      Staša Pavlović

      Gašperjev prvenec na police knjigarn ni prišel brez napovedi in pričakovanj. Gašperja smo namreč redno videvali na raznoraznih branjih po prestolnici; jaz sem bila sicer navadno med tistimi, ki smo na dogodke prišli ravno toliko prepozno, da smo zamudili njegov nastop, ne pa tudi navdušenja (zaupanja vrednih) poslušalcev, ki so mladega pesnika hvalili bolj, kakor jim je to v navadi. O njem se je na veliko govorilo, sama pa sem več mesecev med srečevanji naPreberi

      14. novembra 2013 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Edith Nesbit: Pet otrok in Peskodlak

      Gaja Kos

      Čeprav je menda raje pisala za odrasle in je za otroke ustvarjala predvsem za zaslužek, si je angleška pisateljica Edith Nesbit (1858–1924) ime ustvarila predvsem kot mladinska avtorica in celo postala vzor mnogim mladinskim avtorjem dvajsetega stoletja. Nekaj njenih del že imamo prevedenih v slovenščino, vsekakor pa bo bralca razveselil tudi najnovejši prevod otroškega romana Pet otrok in Peskodlak. Pet otrok so dva fanta, dve deklici in njihov mali bratec, Peskodlak pa starodavno bitje, nagnjenoPreberi

    • Kritika na Madžarskem

      György C. Kálmán

      [HU]

      Kdor živi znotraj nekega sistema, nima veliko možnosti, o njem objektivno soditi. Slaba tolažba je, da bržkone ne more objektivno soditi niti tisti, ki ne živi v njem – tudi on je del kakšnega sistema, tudi on ima predsodke in prav tako nujno gleda z nekega zornega kota.Preberi

      11. novembra 2013 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • S stojišča na Resljevi

      Ljubljana: Inštitut IRIU, 5. 11. 2013.

      Urban Vovk

      No, saj tako hudo spet ni bilo.

      Na prvi Pelinkovec sem prišel točno ob uri, ker pa je bila mala dvoranica na sedežu IRIU – kjer se človek kljub stanju na eni nogi že prvi hip počuti neznansko udobno in domače, kar je za človeka s prepoznano panično motnjo vsaj nenavadno – že takrat skoraj polna, sem bil med zadnjimi srečneži, ki so se uspeli preriniti do improviziranih sedišč tik za izložbeno šipo. Stolov najbrž žePreberi