Trije koti berlinskega Alexanderplatza 

Muanis Sinanović

Prejšnje leto je na Berlinskem filmskem festivalu debitiral Berlin Alexanderplatz, ambiciozna adaptacija istoimenske romaneskne weimarske klasike. Nemško-afganistanski režiser Burhan Qurbani je predstavil triurno epopejo, ki si prizadeva izvorno zgodbo ubesediti v geopolitičnem in duhovnozgodovinskem kontekstu tega trenutka.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • »Med sencami v Hadu globinah«

      Mathias Énard, Cona. Prev. Suzana Koncut. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2019 (Zbirka Roman)

      Martin Justin

      Preden sem se lotil Cone, četrtega v slovenščino prevedenega romana francoskega pisatelja Mathiasa Énarda, sem bral njegov Kompas, z goncourtom nagrajen roman, ki je, prav tako v odličnem prevodu Suzane Koncut, pri Mladinski knjigi izšel leta 2017, in bil izjemno navdušen.

      Preberi

      14. januarja 2021 | Kritika, komentar

    • Tri pesmi

      Sara Nuša Golob Grabner

      Ženske v moji družini imamo velik talent za opravičevanje ljudi, ki jim ni žal.

      Preberi

      12. januarja 2021 | Poezija

    • Drama se ne piše, drama se dela

      Intervju z Dušanom Jovanovićem, prvič objavljen v Literaturi št. 118 (april 2001)

      Blaž Lukan

      Vse se začne konec šestdesetih let, čeprav svojo prvo dolgo igro, Norce, napiše že na začetku tega desetletja. Vendar igra zaradi različnih »norcev« ostane neobjavljena in neuprizorjena do konca šestdesetih. Konec šestdesetih prinese nastanek gledališča Pupilije Ferkeverk, ustanovitev Eksperimentalnega gledališča Glej in nove igre: Znamke, nakar še Emilija, Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka.

      Preberi

      11. januarja 2021 | Intervju

    • Béton brut

      Ines Žabkar

      Ne znam živeti v dimenzijah / prostor-čas – / moje stanovanje / je poddimenzionirano.

      Preberi

      8. januarja 2021 | Poezija

    • Zakaj bi imel glavo, če imaš žabo, slona in druge?

      Piret Raud, Uho. Prev. Julija Potrč Šavli. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2020

      Gaja Kos

      Kaj se zgodi, če uho izgubi glavo? »Brez glave je uho povsem izgubilo glavo.« Logično! Protagonist avtorske slikanice estonske ustvarjalke Piret Raud je torej uho, ki nekega dne ostane samo samcato, brez glave. Ker mu je prej vedno znala dobro svetovati, zdaj izgubljeno tava naokoli.  Takšen nonsensni začetek se pretoči v dokaj klasično (a vseeno zanimivo) potovanje od »postaje« do »postaje« oziroma v srečevanje z različnimi liki: z žabo, slonom, zajcem in drugimi, ob katerihPreberi

      6. januarja 2021 | Trampolin

    • Kotički ust obrnjeni v nebo

      Tom Veber

      Dorian je lep dovolj lep zame kotički ust obrnjeni v nebo mošus v besedi lasje nebesa oblakov vejevje.

      Preberi

      5. januarja 2021 | Poezija

    • Ujeti negibnost trenutkov, onemogočiti minevanje

      Intervju s Suzano Koncut, prevajalko Dnevnika žalovanja Rolanda Barthesa

      Silvija Žnidar

      Roland Barthes, francoski mislec in teoretik, ki se je med drugim ukvarjal z literarno teorijo, semiotiko in strukturalizmom, je 26. oktobra 1977, dan po materini smrti, začel na manjše lističe beležiti svoje žalovanje za osebo, ki jo je imel najraje na svetu. Ta večinoma kratka intimna avtorjeva razmišljanja so pozneje izšla v knjižni obliki z naslovom Dnevnik žalovanja, letos ga je v slovenski jezik prevedla (ter mu napisala spremno besedo) Suzana Koncut.

      Preberi

      31. decembra 2020 | Intervju

    • Blimey, Matt Kaye, v Londonu smo

      Matej Krajnc, London. Ljubljana: Književno društvo Hiša poezije, 2020

      Veronika Šoster

      Pesnik, kantavtor, pisatelj in prevajalec Matej Krajnc se lahko pohvali z obširnim pesniškim opusom, ki nastaja od leta 1988. Pričujoča zbirka London je že njegova 52. po vrsti, a vendar se zdi, da se njegove praviloma tanjše knjižice poezije, ki izhajajo zelo redno, včasih kar izgubijo in niso vedno deležne kritiškega in bralskega pretresanja, ki bi si ga zaslužile, zato je pohvalno, da ga je letos izpostavil festival Pranger, kjer so pod drobnogled vzeli njegovo knjigo Ojstrica (2019), nato pa je Dejan Koban London izbral za izid v zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe.

      Preberi

      31. decembra 2020 | Kritika, komentar

    • Ko-ko-koliko zanimivega!

      Janez Bogataj in Marko Kočevar, Kokoška Fani o Sloveniji. Ljubljana: Založba Hart, 2020

      Gaja Kos

      Čeprav je vsebina knjige Kokoška Fani o Sloveniji vsaj na videz zapakirana v zgodbo o popotni kokošji junakinji, jo bomo seveda našli na policah s poučnimi knjigami. To ob imenu avtorja, ki je priznan etnolog, profesor in publicist, seveda tudi prav nič ne preseneča.

      Preberi

      31. decembra 2020 | Trampolin

    • Trideset »znamenitnih« in dva, ki to (še) nista

      Žiga X Gombač in Jaka Vukotič, Znamenitni. Ljubljana, Rokus Klett, 2020

      Iztok Sitar

      Modni trend didaktičnih biografskih stripov je v drugi polovici leta 2020 dosegel vrhunec, saj so skorajda drugo za drugim izšla kar tri tovrstna dela. Damijan Stepančič je orisal Baragovo misijonsko življenje med Indijanci (o čemer sem že pisal), Boštjan Gorenc pa je ob petstoti obletnici rojstva Adama Bohoriča opisal jubilanta in druge reformatorske pisce (o čemer bom še pisal) v likovni interpretaciji Jake Vukotiča (1982), ki je skupaj z Žigom X Gombačem (1976) tudi soavtor tridesetih znamenitih in imenitnih (ob katerih smo za nameček dobili še novo skovanko - znamenitni) mož in žena, ki so v različnih obdobjih tako ali drugače pisali slovensko zgodovino.

      Preberi

      31. decembra 2020 | Kritika, komentar

    • Od muminističnega optimizma do osamljenosti, obsesij in blaznosti

      Intervju s prevajalko Nado Grošelj o kratkoproznem prvencu "Poslušalka" Tove Jansson

      Iva Klemenčič

      Tove Jansson (1914–2001) je bila vsestranska, edinstvena in pogumna umetnica. Po rodu Švedinja in po domovini Finka, sodi med najproduktivnejše in najznamenitejše nordijske ustvarjalce. Že od malih nog je risala, slikala, pripovedovala in pisala. Po svetu je zaslovela z zgodbami o muminih, fantazijskih bitjih iz idilične doline Mumindol. Slovenske bralce je navdušila tudi s Poletno knjigo, romanom o babici in vnučki, ki skupaj preživljata poletja na otoku v Finskem zalivu. Odslej lahko v slovenskem prevoduPreberi

      31. decembra 2020 | Intervju

    • Ko kapital(izem) odnese šalo

      Borut Golob, Šala: kratka zgodovina smeha: 1987-2007. Maribor: Založba Litera, 2020 (Piramida)

      Matej Bogataj

      Borut Golob je že s prvencem odločno nakazal svoje posege v domačo prozaistiko in z romaneskno fugo za motorko s srečnim koncem Smreka bukev lipa križ, podnaslovljeno »domačijska povest«, ker se pač dogaja na podeželju, čeprav ne ravno izključno med podeželani, pokazal, da se bo bolj kot naraciji posvečal refleksivnemu drobljenju ter svoje opilke in okruške zgodb obračal proti podalpski zagovednosti.

      Preberi

      31. decembra 2020 | Kritika, komentar

    • »In vse je samo takšno, kot je«

      Ivanka Hergold, Nož in jabolko. Ljubljana: Slovenska matica, 2019 (1. izdaja: Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980)

      Ana Geršak

      Predstavljam si, da med zagrizenim bralstvom slovenske književnosti ni bilo tako malo takih, ki so za roman Nož in jabolko prvič slišali šele ob njegovem ponatisu. Pa vendar bi težko rekli, da je bil roman dobro varovana »javna skrivnost«.

      Preberi

      31. decembra 2020 | Kritika, komentar

    • Dresden, Bergamo? Macondo!

      Urša Zabukovec

      Po dolgem času spet dan brez vetra. Šele zdaj res začutim moč jesenskega sonca. Vetra ne maram. A že nekaj let živimo v hriboviti puščavi vetrov. Tudi našega psa veter moti: teka sem ter tja in laja nekam v prazno. Veter ga draži, bega ga z oddaljenimi vonji in glasovi, sploh odkar se je začela sezona lova in so povsod ljudje z lovskimi psi in puškami. Ta hobi se mi je vedno zdel bizaren, aPreberi

      31. decembra 2020 | Uvodnik

    • Pomlad, poletje, starost, smrt in večno petje

      Boris A. Novak, Lunin koledar. Novo mesto: Goga, 2020

      Veronika Šoster

      Z merjenjem časa je človek vsaj malo poenostavil vrveči kaos okrog sebe, s koledarji pa je čas poimenoval, ga razporedil, popredalčkal in konec koncev udomačil. Podobno je poskušal z besedo, a ta je vedno ostajala neugnana, igriva, polna možnosti in svobode, zato je pričujoči Lunin koledar, praznična pesniška pratika mojstra Borisa A. Novaka, čudovita zmes pesniške besede in sistematičnega časomerstva.

      Preberi

      30. decembra 2020 | Kritika, komentar

    • Manj je več

      Izar Lunaček, Sveto in smešno. Ljubljana: Založba ZRC in Zavod Stripolis, 2020

      Katja Štesl

      Zanimanje za nefikcijske stripe narašča, navdušeno bralstvo skrbi za dostojno prodajo, novinarji izpostavljajo »možnosti zapostavljenega medija« in ta resničnostna matrica dosega tudi domače ustvarjalce. Nedavno ji je podlegel Izar Lunaček s stripovsko predelavo svoje filozofske doktorske disertacije Vrnitev ciklizma in popularna kultura z naslovom Sveto in smešno.

      Preberi

      29. decembra 2020 | Kritika, komentar

    • Izgubljeni stil

      Dušan Čater, Ekstradeviško. Ljubljana: Beletrina, 2020

      Robert Kuret

      Dušan Čater je znan kot pisatelj nekega svojskega stila, kar se je najbolje pokazalo vsakič, ko se je ta stil – v odsotnosti boljših pridevnikov – poimenovalo enostavno čatrovski (pa naj je šlo za klepetavi pijansko-kokainski ringelšpil Ata je spet pijan ali pa za halucinatorni Flash Royal). Za njegov novi roman Ekstradeviško pa se nasprotno zdi, kot da stil Čatrovih pisateljskih začetkov pušča za sabo, kot da želi biti čim bolj realističen popis življenja, ki se razteza prek treh obdobij, petdesetih in osemdesetih let ter sodobnosti.

      Preberi

      29. decembra 2020 | Kritika, komentar

    • Ne morem se domisliti niti enega svojega besedila, ki bi ga sama doživljala kot provokativno

      Intervju z Mojco Pišek, esejistko in popotnico

      Ana Schnabl

      Avtorica, ki jo v Delu najraje prebira moja tašča. Ki jo na istem mestu najraje prebiram tudi jaz. Piska, katere besedila si na Facebooku in Twitterju podajajo slovenski kulturniki in umetniki in se nad njimi malo zgražajo, se z njimi strinjajo, so zaradi njih malo besni.

      Preberi

      29. decembra 2020 | Intervju

    • »Bili s/m/o otroci tistih let«

      Esad Babačić, Veš, mašina, svoj dolg. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2020

      Matej Bogataj

      Babačić je za svojo zbirko nekaj več kot tridesetih kolumn in daljših priložnostnih, časopisno objavljenih besedil prejel letošnjo Rožančevo nagrado za esejistiko, pri čemer se z vzorom, ki je dal nagradi ime, parkrat tudi neženirano spogleduje.

      Preberi

      28. decembra 2020 | Kritika, komentar

    • Mehkoben prehod

      Katarina Gomboc Čeh, Naselili smo se v tkanine / Ci siamo insediati nei tessuti. Topolò/Topolove: Robida, 2020

      Veronika Šoster

      Beseda, ki najbolje opiše najnovejšo knjigo Katarine Gomboc Čeh, je »lična«. Minimalistično oblikovana tenka knjižica majhnega formata je odeta v nežno rožnato barvo in takoj daje slutiti o krhkosti, ki se bo skrivala med platnicami.

      Preberi

      27. decembra 2020 | Kritika, komentar

Izdelava: Pika vejica