Vsak čas je po svoje nasilen 

Ana Geršak

Maturitetni dijaški intervju z Andreïjem Makinom — Človek, ki pripada eni sami kulturi, si domišlja, da ga ta kultura povsem predstavlja, da v celoti uteleša njegov jaz. Toda soočenje z drugo in drugačno kulturo človeka spremeni, tako kot jezik.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Kritiška situacija na Madžarskem

      prispevek s 5. mednarodnega kritiškega simpozija – Umetnost kritike: Refleksija umetnosti v družbi

      Natália Kovács

      Zdi se, da gre pri krčenju prostora, namenjenega kritiki, v revijah, časopisih in televiziji, in hkratni rasti kritike na spletu, tako v pisni kot v avdiovizualni obliki, za mednarodni pojav. Kot vsaka sprememba v življenju in zgodovini se to po eni strani zdi kot izguba, zveni žalostno, in ko gre za samega kritika, to predstavlja osebno in finančno težavo.

      Preberi

      1. marca 2019 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Ponižnost

      Nevenka Miklič Perne

      Vse se je znova začelo v nekih preprostih oblikah dela, služenja.

      Preberi

      1. marca 2019 | Poezija | Komentarji (0)

    • Romantika, nemška afera

      Rüdiger Safranski, Romantika. Zadeva Nemcev. Prevod: Tomo Virk. Ljubljana: LUD Literatura, 2018 (zbirka Labirinti)

      Rok Plavčak

      Romantika. Zadeva Nemcev je tretje prevedeno delo Rüdigerja Safranskega, nemškega filozofa, ki si je sloves uglednega zgodovinarja zaslužil s poglobljenimi »biografijami mišljenja« nemških velikanov, Schopenhauerja, Schillerja, E. T. A Hoffmanna, Nietzscheja in Heideggerja.

      Preberi

      28. februarja 2019 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Ekonomija kritike

      prispevek s 5. mednarodnega kritiškega simpozija – Umetnost kritike: Refleksija umetnosti v družbi

      Andrej Blatnik

      Ustvarjalnost je bila zmeraj glas proti, izzivalo jo je tisto, kar je bilo treba spreminjati, predrugačiti, in takih izzivov je danes na pretek. Torej je danes pravzaprav zelo dober čas za kritiko.

      Preberi

      28. februarja 2019 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • Nikdar ni prisluhnil filozofu

      Tomaž Grušovnik

      S filozofijo se namreč človeku sploh ni mogoče ne ukvarjati, četudi bi si to želel. Mogoče je to njena tragika. Obsojeni smo na različne filozofske ideje, ki so včasih boljše, drugič slabše.

      Preberi
    • Ženska boli

      Davorin Lenko

      Ljubim ga, ne razumi me narobe, a ko ga včasih tako gledam, se mi zdi, kot bi gledala kakšno žival na robu izumrtja. In hkrati čutim in vem, da to na neki način tudi je.

      Preberi

      23. februarja 2019 | Proza | Komentarji (0)

    • V knjižnici na plaži,

      Marko Matičetov

      Odkril sem literaturo sredi ničesar.

      Preberi

      22. februarja 2019 | Poezija | Komentarji (0)

    • Zmeraj bo kaj pomembnejše

      Jedrt Lapuh Maležič

      Ni enega samcatega vzvišenega problema, ki bi ga lahko kot družba rešili, da bi se vsi ostali takoj zatem poglihali kot hiše v Trsti in se samodejno razvozlali.

      Preberi

      21. februarja 2019 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • Intimnost v času prekarnosti in brezdomnosti

      Milan Šelj, Slediti neizgovorjenemu. Ljubljana: Škuc, 2018 (zbirka Lambda)

      Muanis Sinanović

      Pesmi so tematsko osrediščene okoli intimnih odnosov in telesnosti. Čeprav ni jasno ali gre pri ljubezenskem partnerju lirskega lika za eno osebo ali več njih, lahko rečemo, da artikulirajo prekarnost sodobne ljubezni v nekem civilizacijskem horizontu. Pesnik z občutljivostjo raztira tenčice erotske travmatičnosti in v njih išče sublimno.

      Preberi

      21. februarja 2019 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Deset krogov iskanja navdiha 

      Agata Tomažič

      Ni mogoče, da bi se kdaj nasitila pisanja, da bi kdaj ne vedela več, kaj ubesediti, da bi mi prsti obviseli v zraku in ne bi vedeli, na katero tipko pritisniti. Da bi obsedela pred tisto zloglasno belino papirja, ki ti zaduši misli in zadrgne grlo? Brez zveze, to so prazne marnje.

      Preberi

      15. februarja 2019 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • * * *

      Veronika Razpotnik

      zdaj je pregorela še zadnja žarnica / poslala me je v izgnanstvo

      Preberi

      15. februarja 2019 | Poezija | Komentarji (0)

    • O fantu, ki je umrl, preden je postal mož

      Marijan Pušavec in Gašper Krajnc, Malgaj. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje, 2018

      Iztok Sitar

      Vsekakor je bil Malgajev koroški rojak Krajnc dobra izbira za upodobitev pričujočega življenjepisa hrabrega rodoljuba, ki je v svoje roke vzel puško in zgodovino in se predvsem na lokalni ravni zapisal v spomin in zavest Slovencev.

      Preberi

      14. februarja 2019 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Če sem predolgo v svoji domovini, se počutim kot izgnanec

      Pogovor z Jamesom Hopkinom, evropskim pisateljem

      Andrej Hočevar

      “Brez pisanja, ki je tudi nekakšno zavetje, sem zgolj vandrovec, vagabund, begunec iz Brexitanije!” pravi James Hopkin, v Berlinu živeči pisatelj iz Manchestra, ki je Ljubljano obiskal kot gost Unescove rezidence v Švicariji.

      Preberi

      13. februarja 2019 | Intervju | Komentarji (0)

    • Frankfurtski dnevniki

      Gaga Lomidze

      Gaga Lomidze iz prve roke o Gruziji kot častni gostji v Frankfurtu 2018 — Takoj ob prihodu smo zaslišali glasen pogovor v gruzijščini: gruzijski pisatelji so že zasedli zunanji hotelski bar, potopljeni v nekakšno zamaknjenost. To so bila gruzijska nebesa: imeli so publiko, s katero so lahko komunicirali.

      Preberi

      10. februarja 2019 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • NEKAJ

      Medeea Iancu

      Odpel mi je hlače, nekaj je bilo Narobe, a jaz sem videla le listje Dreves in njegove ustnice in zobe in Bilo mi je slabo.

      Preberi

      8. februarja 2019 | Poezija | Komentarji (0)

    • Nelagodno prijateljstvo – nacionalizem in zgodovina

      Patrick Boucheron, Kaj zmore zgodovina. Prevod: Ana Monika Habjan, memento: Manca G. Renko. Ljubljana: Studia humanitatis, 2018

      Rok Plavčak

      »Kaj danes zmore zgodovina?« je vprašanje, na katerega je v svojem nastopnem predavanju na prestižni izobraževalni instituciji Collège de France poskušal odgovoriti slovit francoski zgodovinar Patrick Boucheron.

      Preberi

      7. februarja 2019 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Ljubljanski zapiski

      Muanis Sinanović

      Ko avtobus, ki je svojo pot začel v kakšnem večjem mestu, kakšni tuji prestolnici, sredi noči po Dolenjski cesti pripelje v Ljubljano, potniki komaj prepoznajo obrise mesta. Redko posejane stare hiše, mali bloki delavskih naselij se zlivajo z nočjo. Luči so ugasnjene, ceste so prazne.

      Preberi

      5. februarja 2019 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • Sanjska knjiga IV

      Uroš Zupan

      Danes sem sanjal, da je Matevž Kos napisal roman. Prisegel je, da mi ga bo dal v branje kot prvemu bralcu.

      Preberi

      1. februarja 2019 | Poezija | Komentarji (0)

    • Razkošen preplet zgodovine in sodobnosti

      Dževad Karahasan, Seme smrti. Prevod: Jana Unuk. Ljubljana: Beletrina, 2018 (knjižna zbirka Beletrina)

      Jasna Lasja

      Perzijski matematik, astronom, filozof, pisatelj, pesnik in mistik Omar Hajam, čigar obstoj zgodovina uokvirja z letnicama 1048 in 1131, velja v Evropi poleg Hafisa za najbolj cenjenega perzijskega lirika.

      Preberi

      31. januarja 2019 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Fuck you, metoo (in nesubtilen PC vobče)!

      Izar Lunaček

      kKjub temu da anonimni glas ljudstva, pogosto nagnjen celo k linču, nečesa ne obsoja, neka druga, tiha, pasivna obsodba brez pravega aktivnega nosilca poskrbi, da se na isto stvar zgrne obsodba nepreklicnega izgona iz javnega življenja.

      Preberi

      30. januarja 2019 | Čačke in tuhtci | Komentarji (0)