Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
-
-
Vezenine po iransko
Marjane Satrapi: Vezenine, prevod: Jedrt Lapuh Maležič, Buča, Ljubljana 2021
Iztok Sitar
Leta 2000 je v Franciji izšel prvi zvezek Perzepolisa iranske avtorice Marjane Satrapi (1969), ki je tako v stripovski kot v širši umetniški in kulturni srenji pritegnil nemajhno pozornost in do leta 2004, ko je izšel zadnji, četrti del, postal prava evropska stripovska uspešnica.
Preberi2. junija 2022 | Kritika, komentar
-
Kak dan
Tom Veber
Kak dan je le še en dan, ko se počutim razosebljenega, ko bi lahko bil kdorkoli, saj bi tudi moj lajf zadnje čase lahko živel kdorkoli. Kot otrok sem sovražil kompromise, zaprisegel sem si, da ne bom nikoli, ampak res nikoli, sklepal kompromisov – glede svojega poklica, prijateljev in predvsem glede samega sebe. Zdaj prav vsak dan za zajtrk, kosilo, večerjo in kdaj tudi za malico, če sem posebej lačen, goltam debele kose kompromisov, kdaj drobno nasekljane v paradižnikovi omaki, kdaj ocvrte in s tatarsko omako, spet drugič gratinirane, s prilogo mladega krompirja in zeljnih krpic.
Preberi1. junija 2022 | Proza
-
Stripovska metafikcija
Richard McGuire, Tukaj. Prevod: Boštjan Gorenc - Pižama. Zavod VigeVageKnjige, 2021
Katja Štesl
Težko bi našli stripovski ustvarjalnosti bolj domačo tematiko od neločljivosti prostora in časa; vsebine, ki temeljno določa formo, katere meje pa so v iskanju novih izraznih možnosti podvržene nenehnemu preizkušanju. V dobrodošlem prevodu čezlužne uspešnice osnovni gradniki stripa tako niso razporeditve okvirčkov na straneh, temveč dvostranske postavitve ponavljajočega se kadra – nekakšna kronika naslovnega »tukaj« –, ki se stekajo v živi rob in so hkrati v funkciji ozadij. Na te podobe so s prostorsko koherentnostjo prilepljeni manjši, z rahlo sivo obrobljeni okvirčki, ki sporočajo, kaj se je na mestu, kjer se zdaj dogaja to, pripetilo v nekem drugem časovnem obdobju.
Preberi30. maja 2022 | Kritika, komentar
-
Robni zapisi (k atomiziranemu radikalizmu)
Sergej Harlamov
Kriminalec, norec in samomorilec. Njihov kriminal, njihova norost, njihova smrt izražajo upor uničenega proti svojemu uničevanju. – Gudrun Ensslin
I.
sleherna
tvoja celica
postaja
terorističnaizmuči in uniči
svoje telo
preden ga delodajalec
in njegova premoč27. maja 2022 | Poezija
-
Brskanje po pisanem pepelu
Dževad Karahasan: O čem pripoveduje pepel? (romaneskna trilogija), Beletrina
Muanis Sinanović
S prevodom Vonja po strahu se zaokrožuje slovenski prevod Karahasanove trilogije o življenju velikega perzijskega polimata – matematika, astronoma, pesnika – Omarja Hajama. Nabor treh romanov nosi krovno ime O čem pripoveduje pepel?. Gre za nenavadno ambiciozen pisateljski projekt, na katerega se je avtor med drugim pripravljal tudi z zelo poglobljenimi študijami vsakdanjega življenja v srednjeveškem seldžuškem imperiju.
Preberi26. maja 2022 | Esej, kolumna
-
Sedem mikrozgodb
Prevod: Primož Čučnik
Zvonko Karanović
Dvakrat je močno zažvižgala in njen avtomobil se je sam od sebe odpeljal s policijskega parkirišča in prišel ponjo. Zapisnik o tem incidentu je bil dolg več kot tisoč strani.
Preberi25. maja 2022 | Proza
-
Obsesija paše na tešče
kolumna
Esad Babačić
Komadov, s katerimi sem zapravil življenje, je bilo vsaj pri meni vedno preveč. Pravzaprav jih je bilo toliko, da ne morem izluščiti tistih, ki so mi vmes morebiti rešili življenje. Pa je bilo gotovo tudi nekaj takšnih. Recimo kakšen od Velvet Underground, ki so bili vedno moja vez z dušo, ki je bila nepovratno izgubljena, ko sem prvič slišal pravi rokenrol. Ko slišim njih, slišim upanje, čeprav vem, da je vse že zdavnaj izgubljeno. Tako je to z rokenrolom: vedno te pozdravi z napačne strani ulice. In dokler sam ne izgubiš upanja, ga tudi on ne bo izgubil.
Preberi24. maja 2022 | Esej, kolumna
-
S tradicijo prepleten feniksovski vzlet
Dževad Karahasan: Vonj po strahu ,prevedla Jana Unuk. Ljubljana: Beletrina, 2022. (Knjižna zbirka Beletrina)
Jasna Lasja
Založba Beletrina je konec leta 2018 izdala roman Seme smrti kot prvi del romaneskne trilogije Kaj pripoveduje pepel bosanskega romanopisca, kratkoprozaista, dramatika, esejista, literarnega in gledališkega teoretika ter predavatelja na evropskih univerzah Dževada Karahasana.
Preberi23. maja 2022 | Kritika, komentar
-
Po Jernejevem vzoru
Karlo Hmeljak
Vprašam se: / »kaj delaš v kuti?« / In mislim kajuti, / ki jo voda nosi. // Ki jo vidim na njivi / med Bečem in Brnom.
Preberi20. maja 2022 | Poezija
-
Vse te drobne apokalipse sveta
Tomo Podstenšek: Zgodbe za lažji konec sveta Miš, Dob pri Domžalah 2021 (*kratke)
Silvija Žnidar
Za T. S. Eliota se v Votlih ljudeh konec sveta ni zgodil s pokom, temveč s hlipanjem. Tudi v najnovejši zbirki kratkih zgodb Toma Podstenška s pomenljivim naslovom Zgodbe za lažji konec sveta smo – razen zaključnega teksta – daleč stran od velikega, apokaliptičnega poka, srečujemo se predvsem s posamičnimi, individualnimi kataklizmami, z besedili, ki svojih likov ne spodnesejo v veliki eksploziji, ampak deluje, kot da so posrkani v neki kaotičen, nenaden trzljaj, ali jih morda pokosi banalna rutina (lastnega življenja) ali pa jih izniči bizarna situacija.
Preberi19. maja 2022 | Kritika, komentar
-
Kamni z Marsa
Maja Drolec
Povzetek: V zgodbah nastopajo kamni z Marsa; »za polnilnico upanja, ki so vztrajno in dolgo potovali, in so končno našli svoj cilj, besede, ki so ostale na ustih, nikoli izgovorjene želje, neme kot kamen, ki je čakal, da ga nekdo izpuli, odvali, zdrobi, v prah, zemljo, v rodovitno prst«.
Preberi18. maja 2022 | refleksija
-
Potovanje skozi prostranost
Uvodnik revije Literatura 371
Janja Vollmaier Lubej
»Tujcu na poti preti polno nevarnosti in preizkušenj, vendar ni slajšega kot vživljanje v Tuje. Enkrat se dokoplješ do spoznanja, da bi, brez pretiravanja, lahko tu živel. In nič ni nenavadnega, če že naslednji dan želiš ostati in živeti samo tu.«
Preberi17. maja 2022 | Uvodnik
-
Kako utripa ptičje srce med selitvijo
Kristina Kočan: Selišča, Litera, Maribor 2021
Veronika Šoster
Selišča, gobišča, rečišča, sečišča, sončišča, zgoščišča, središča, zidišča, gnezdišča, mejišča … Ob tem seznamu se ne zavemo le tega, kako bogat jezik je slovenščina, temveč tudi zanimive lastnosti besed, ki se končajo na -išče, da določajo neki širši prostor ali skupek. Selišča, peta pesniška zbirka Kristine Kočan, tako že z naslovom priklicujejo množico asociacij in mnogoterih pomenov, ki se bodo razpirali med stranmi, sporočajo pa tudi to, da lahko pričakujemo premišljeno igro z jezikom.
Preberi16. maja 2022 | Kritika, komentar
-
2 pes & mi
Anja Silovšek
Dinozavri
Dinozavri so umrli spomladi tako kot
tudi mi krepamo od sonca.
V glavnem mestu srkam Whiskey
in bulim v baročno krhkost boja.
Na najbolj temni strani sence
Patty Smith dela reklamo
za kovčke;
nihče ni zloben, vsi smo le
zelo nevarni.Preberi13. maja 2022 | Poezija
-
Najbolj pasivna je pozicija ciničnega kritika, ki problematizira vsakršen poskus spremembe
Intervju z Žigo Divjakom
Evelin Bizjak
Žiga Divjak je angažiran gledališki ustvarjalec, ki razstira drobovje družbene neenakosti, gledališče pa s sredstvi, ki izhajajo iz temeljnih določil gledališkega dogodka, kot so strnjena časovnost, živa prisotnost in kolektivnost, preoblikuje v prostor za osebno in politično transformacijo posameznika.
Preberi12. maja 2022 | Intervju
-
Dionizovi prašički
Iz kratkoprozne zbirke "Ženska hiša", ki bo kmalu izšla pri založbi Goga.
Mirana Likar Bajželj
Maarit je s Finske. Pred njo nisem poznala nikogar od tam. Na študiju smo zbrani z vseh vetrov. Mednarodno pravo pač. Za razliko od večine kolegov Maarit ve, kje je Slovenija, in je nikoli, ampak res nikoli, ne zamenjuje z Slovaško, kar je za bodočo strokovnjakinjo, specializirano za mednarodno pravo, sicer pričakovano, a ne samo po sebi razumljivo.
Preberi11. maja 2022 | Proza
-
Merzouga
kolumna
Lara Gobec
Po dvanajsturni vožnji skozi nočno rdečico Atlasa in poslušanju nečesa, kar je verjetno arabska oblika turbofolka, nas, tihe ujetnike avtobusa z dvainpetdesetimi sedeži, končno pogoltne dolgo pričakovani saharski veter. Naokrog se širi peskasta megla, ki skriva dupline hiš domačinov, kot bi jih ščitila pred zunanjimi obiskovalci, ki so s težavo preživeli ostre ovinke in vso noč bruhali. Vsa sivkasta me spremlja še ves popoldan, ko se v recepciji našega puščavskega gostitelja ovijam v zamrznjeno plastenko vode, upajoč, da bo naslednji zamah Sahare nekoliko hladnejši.
Preberi10. maja 2022 | Esej, kolumna
-
Ta, ki ga hočemo
Carlos Pascual: Nezakonita melanholija. Prevod: Mojca Medvedšek LUD Šerpa, Ljubljana 2020 (Klasična šerpa).
Marin Justin
Nezakonita melanholija je tretja zbirka za objavo v slovenščini napisanih tekstov Carlosa Pascuala, »počasnega turista« iz Mehike, ki je, kot pravi sam, Ljubljano najprej želel uporabiti kot izhodišče za raziskovanje Vzhodne Evrope in Balkana, potem pa se je tu ustalil, začel pisati za slovenske časopise in ustanovil svoje neodvisno gledališče. Njegove tekste smo v prevodih Mojce Medvedšek tako lahko najprej brali v Delu, Dnevniku, Literaturi, Sodobnosti in drugih revijah, nato pa so bili izdani še v samostojnih zbirkah: pred Nezakonito melanholijo sta izšli še zbirki O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih (LUD Šerpa, 2015) in Debeli zidovi, majhna okna (Cankarjeva založba, 2017).
Preberi9. maja 2022 | Kritika, komentar
-
V Odeso (za Richarda)
prevod: Neža Vilhelm
Jennifer Clement
Če bi lahko napisala vodo, bi plaval / ali pil, ko bi napisala morje, ocean, / bi popil poln kozarec.
Preberi6. maja 2022 | Poezija