Najboljši izmed vseh možnih svetov 

Tina Bilban

Živimo v najboljšem možnem svetu, ampak tak je samo, če delamo na tem, da ne bi bil več, da bi bil tisti, ki pride jutri, še malo boljši.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
    • Hlapci kot paradigma slovenstva?

      matura 2020: Cankarjeva dramatika v odrskih utelešenjih XX. in XXI. Stoletja, drugi del: Hlapci

      Tomaž Toporišič

      Zdi se, da so branja ali uprizarjanja Cankarja, naj gre za Hlapce, Pohujšanje ali druge igre, stvar začasnih interpretacij ob ojdipovskem kompleksu največjega mita slovenske politike, tudi politike tekstov in odra.

      Preberi

      26. maja 2020 | Esej, kolumna

    • Čarobni breg

      Tomaž Grušovnik

      Ideja, da bi moralo nekaj biti, nekaj več od tega, kar nam je dostopno, šele proizvede vtis, da nimamo ničesar in da živimo v praznini.

      Preberi
    • Prva ljubezen

      Zgodba iz knjige Zapuščanje morja (zbirka Stopinje)

      Ben Marcus

      V odnosu vsakdo nekaj podari, običajno s tem, da nekaj zamolči.

      Preberi

      25. maja 2020 | Proza

    • Pohujšanje v družbi spektakla

      matura 2020: Cankarjeva dramatika v odrskih utelešenjih XX. in XXI. Stoletja, prvi del: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

      Tomaž Toporišič

      Mnoštvo drobnih detajlov, ki proizvajajo nove in nove pomene, atmosfere, sproža v gledalcu vrsto interpretacij, sugestij, podob, v katerih se zrcali resničnost: tista Cankarjevih (anti)junakov in tista baudrillardovskega postmilenijskega sveta simulakra, v katerem razpoznavamo same sebe.

      Preberi

      25. maja 2020 | Esej, kolumna

    • Kaj je kraja knjige v primerjavi z grozotami vojne

      Irina Lešnik

      Ni me sram priznati, da sem ob prvem branju Kradljivke knjig jokala kot dež.

      Preberi

      25. maja 2020 | Knjigogled

    • »Moje delo je slutnja zarje…«

      Matura 2020: Ivan Cankar: Hlapci, Za narodov blagor, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Kralj na Betajnovi

      Matej Bogataj

      Za literaturo – ne le Cankarjevo – pa lahko rečemo, da je nekaj, kar moramo občutiti. Ob njej so-čustvovati. Čutiti z liki in biti ob tem občutljivi tudi za jezik.

      Preberi

      23. maja 2020 | Esej, kolumna

    • Nasvet

      Muanis Sinanović

      Ne navadi se nanj; / ne biti vajen prestola je blagoslov

      Preberi

      22. maja 2020 | Poezija

    • Usodna prepletenost zgodovine in intime

      Widad Tamimi, Vrtnice vetra: zgodba o prekrižanih nitih usod. Prevod: Gašper Malej. Spremna beseda: Patricija Maličev. Ljubljana: Sanje, 2018 (zbirka Sanje. Roman)

      Aljaž Koprivnikar

      Vrtnice vetra tako pred nas ob rekonstrukciji družinskega drevesa ter v spoju različnih usod prinašajo tenkočutno izmenjavo Zasebne zgodovine in Zgodovine sveta.

      Preberi

      21. maja 2020 | Kritika, komentar

    • Vsi ti metri knjig: snobizem?

      Jedrt Lapuh Maležič

      Nimam odgovora na vprašanje, kako načeti temo nebranja. Se pa resno sprašujem, kam se je pri nebralcih izgubila čisto osnovna zvedavost.

      Preberi

      16. maja 2020 | Esej, kolumna

    • Da ne bo pomote

      Vesna Liponik

      Parkiram med mizami, čim bližje svoji. Igor s kiviji že razklada, že bodo šli tipi prvo kavo spit, jih že vidim, pa kakega kratkega.

      Preberi

      15. maja 2020 | Poezija

    • Luč temine ali o spominu na vojno

      Michael Ondaatje, Luč vojne. Prevod: Staša Grahek. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2019

      Jasna Lasja

      Luč vojne, ki na eni strani osvetljuje razpredeno delovanje nevidnih služb, na drugi, subtilnejši, pa temino njenih posledic, je povojni roman o vojni, spletkah, zapuščenosti, razpadu družine in lažeh, ki jih zadajo starši otrokom.

      Preberi

      14. maja 2020 | Kritika, komentar

    • Dve seriji

      Izar Lunaček

      Mene gor držijo le bliski nečesa bolj intenzivnega in bolj večnega, tudi če si z lovom nanje uničim še tistih pet procentov garantiranega donosa sreče pri potrpežljivem lajfu.

      Preberi

      13. maja 2020 | Čačke in tuhtci

    • Balada in romanca

      Primož Čučnik

      Karantena je za mano, tvoj norec se jutri vrača v Ljubljano.

      Preberi

      8. maja 2020 | Poezija

    • Krog

      Alja Adam

      pripadam telesu, večjemu od svojega

      Preberi

      8. maja 2020 | Poezija

    • Oprosti mi, prijazna Evropa

      Jani Kovačič, Orfej iz pekla - lagerske pesmi A. Kulisiewicza. Prevod: Simona Klemenčič in Jani Kovačič. Ljubljana: Založba kaset in plošč RTV Slovenija, 2019

      Matej Krajnc

      Spominjam se zlasti verza »krematorium czarne, głuche«, ki je name deloval silno strašljivo in ko sem vprašal, za kaj gre, se je odgovor glasil »to je pesmica o ubogih otročkih«. Za takrat je bilo dovolj, kaj pa sem vedel o krematorijih in vojnah!

      Preberi

      7. maja 2020 | Kritika, komentar

    • Dovolj prostora za vse, razen za dolgčas (in coprnico)

      Albert Wendt in Linda Wolfsgruber, Henrikin strešni vrt: Čudež na Zakrivljeni sedmici. Prevod: Alexandra Natalie Zaleznik. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2019 (zbirka Zvezdogled)

      Gaja Kos

      Albert Wendt marsikdaj veliko pove z malo besedami, a te so, kadar opisujejo in kadar jih izrekajo, vselej odlično zložene, nemalokrat tudi tako, da bralca prav prijetno pozabavajo, za kar ima zasluge nedvomno tudi prevajalka.

      Preberi

      6. maja 2020 | Kritika, komentar

    • puščava samot

      Eva Ule

      izginotje morda v puščavo samot

      Preberi

      1. maja 2020 | Poezija

    • Strupeno bistroumna knjižica

      Mark Twain, Pisma z zemlje. Prevod: Maja Novak. Ljubljana: eBesede, 2019

      Veronika Šoster

      Tekste, ki tvorijo končno podobo knjige, je sicer Bernard DeVoto izbral in uredil že leta 1939, a je objavo ustavila Twainova hčerka Clara Clemens, ki se je bala, da bi kontroverzna besedila njenega očeta v očeh javnosti umazala njegov ugled, saj čas očitno še ni bil zrel zanje.

      Preberi

      30. aprila 2020 | Kritika, komentar

    • Sami skupaj

      Tina Bilban

      Mulci berejo – motivacije zmanjka predvsem odraslim.

      Preberi

      28. aprila 2020 | Esej, kolumna

    • Zadnji let

      Tomaž Grušovnik

      Zbudim se, kaj zbudim – celo noč nisem spal –, samo predramim se v celoti. Srce mi razbija, čutim ga v vratni žili, kako pumpa po levi strani vratu v možgane in potem po desni nazaj nekam proti želodcu, tresem se, zunaj je sivo nebo.

      Preberi

Izdelava: Pika vejica