Prihajajoča prva antologija slovenske poezije v Izraelu

dvorana festivala Nisan po zaključku branj. Milan Richter, Barbara Pogačnik, Hava PinhasCohen, pesniki iz GazeČlanica uredniškega odbora Literature, pesnica, prevajalka in kritičarka Barbara Pogačnik se je te dni vrnila s 15-dnevnega rezidenčnega gostovanja v Izraelu, kamor je bila povabljena v prvi vrsti kot sourednica in soprevajalka nastajajoče antologije sodobne slovenske poezije v hebrejščini. Gre za obsežen in ambiciozen projekt, ki ga Barbara Pogačnik skupaj z izraelsko pesnico Havo Pinhas Cohen razvija že dobro leto in pol, v Izraelu pa bo to prva knjiga slovenske literature sploh, če ne štejemo pripovedi Vojak z zlatimi gumbi slovensko-izraelske pisateljice Myriam Steiner Aviezer, ki se je v Izrael preselila pred skoraj petdesetimi leti. V antologiji bo predstavljenih 40 slovenskih pesnikov iz treh generacij sodobnega ustvarjanja, med njimi pa je kar 17 Literaturinih avtorjev (Tomaž Šalamun, Milan Dekleva, Andrej Medved, Tone Škrjanec, Uroš Zupan, Miha Pintarič, Peter Semolič, Aleš Mustar, Taja Kramberger, Primož Čučnik, Miklavž Komelj, Barbara Pogačnik, Marcello Potocco, Jure Jakob, Robi Simonišek, Veronika Dintinjana, Andrej Hočevar); gotovo bi jih bilo lahko še več, in upati je, da se bo ravno s predstavitvami tako kanonične kot sodobne slovenske ustvarjalnosti odprl prostor še za druga imena.

Barbara Pogačnik med internim branjem iz Literaturine antologije In Unfriendly WeatherV sodelovanju z organizacijo Musrara – The Nagar School of Photography, Media, new Music, Animation & Phototherapy iz Jeruzalema je na eminentni lokaciji v neposredni bližini zidov starega mesta potekala predstavitev nastajajoče antologije v hiši kulture Ktovet Leshira, kjer se je zbrala zanimiva publika: drugače, kot je navada v Sloveniji, kjer literarne večere obiskuje le ozko zainteresirana literarno delujoča javnost ali študirajoča populacija, so literarno branje in diskusijo o slovenski literaturi poslušali tudi recimo lastniki hotelov, univerzitetni profesorji, zdravniki in drugi. Organizatorji so večer pospremili tudi z glasbenim nastopom orientalsko-jazzovskega tria Eran Zamir, kot gostja večera pa je nastopila tudi ameriška pesnica, slikarka in cenjena prevajalka Marcia Falk. Odzivi na predstavitev nikakor niso bili hladni, zanimanje izraelske intelektualne sfere za slovensko kot sestavni del evropske literature je bilo živo in je odpiralo zelo različna vprašanja o evropskih in regionalnih sovplivanjih, o odnosu do duhovne dediščine, ki jih, dokler ostajamo le v (ozkih) evropskih okvirih, preredko postavljamo na odprt in nesamoumeven način, iz perspektive drugosti. Sledila je še predstavitev antologije v Tel Avivu, kjer sta se Havi Pinhas-Cohen in Barbari Pogačnik pridružili tudi pisateljica Myriam Steiner Aviezer ter eminentna prevajalka iz srbščine v hebrejščino Dina Katan Ben-Zion, ki je v svoji dolgoletni karieri prevedla tudi posamezna besedila nekaterih slovenskih pesnikov (Daneta Zajca, Kajetana Koviča, Tomaža Šalamuna, Aleša Štegra).

Knut Odegard in Barbara PogačnikBarbara Pogačnik se je udeležila tudi mednarodnega festivala Nisan na severu Izraela, ob Galilejskem morju, edinega izraelskega pesniškega festivala, ki združuje tako arabsko pišoče pesnike kot judovske pesnike, ki pišejo v hebrejščini. Zaradi pomembnosti tega srečanja v konfliktnem območju (festivala so se udeležili mnogi eminentni judovski pesniki, nekaj avtorjev pa je pripotovalo celo iz Gaze in iz sosednje Jordanije) se festivala udeležujejo tudi mnogi eminentni gostje iz Evrope in od drugod, med drugim tudi iz ZDA in Kitajske. Festival se trudi poudariti tudi pomen literarnega prevajanja kot načina razvijanja medsebojnega spoznavanja in spoštovanja kulturnih razlik. Ob javnih branjih, srečanjih s študenti prevajalec je potekal tudi simpozij o prevajanju poezije, kjer so aktivno sodelovali med drugim pesnik Uldis Bērziņš iz Latvije (glavni prevajalec Korana v latvijščino, ki pa prevaja tudi iz švedščine in norveščine); pesnik Knut Ødegard iz Norveške, ki je tudi predsednik Akademije za literaturo in svobodo izražanja Bjørnstjerne Bjørnson-Akademiet; bivši predsednik Društva slovaških literarnih prevajalcev, podpredsednik slovaškega PEN centra in pesnik dr. Milan Richter iz Slovaške, katerega prevajalski opus obsega kar 75 izdanih knjižnih naslovov; pesnik, pisatelj, profesor mag. Mehmet Yashin iz Cipra, ki smo ga v Sloveniji kot specialista za predstavljanje turške literarne in kulturne zgodovine spoznali že na festivalu Fabula 2011 ter na festivalu Vilenica 2011; pesnik, pisatelj in založnik Giuseppe Goffedo iz Italije; predsednica romunskega centra PEN in bivša direktorica Kulturnega centra Romunije v Parizu Magda Carneci; predsednik poljskega Društva pisateljev Marek Wawrzkiewitz; prevajalka in pesnica Sabina Messeg iz Izraela; pesnica Kristin Dimitrova iz Bolgarije, ki je med drugim prevajalka Johna Donna in Teda Hughesa; predsednik sekcije za poezijo pri Društvu romunskih pisateljev Dan Mircea Cipariu; pesnik in vodja Centra za spodbujanje mednarodnega dialoga »Oxor« mag. Fahredin Shehu, izraelski pesniki Ronny Sommeck, Miron Izakson, Hava Pinhas Cohen; vodja festivala, arabski pesnik in prevajalec Naim Araidi in mnogi drugi. Udeleženci so ugotavljali, da je avtorsko delo nujno vedno soočeno z vprašanjem prevajanja, saj se pri prehodih v druge jezike lahko izgubijo ravno specifični poudarki, ki jih je želel izpostaviti pesnik, predvsem pa melodija jezika; pesniški festivali so dragoceni ravno zato, ker se pesniki lahko soočijo z zvenom različnih jezikov. Na otvoritvi festivala je med mnogimi uglednimi govorniki spregovorila tudi slovenska ambasadorka v Izraelu gospa Alenka Suhadolnik.

Barbara Pogačnik in Hava Pinhas Cohen v Nazaretu

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Slovenske pesnice na Poljskem

    Med gostujočimi avtoricami, ki so na Poljskem predstavljale antologijo, je bila tudi Ana Pepelnik.

  • Sarajevski dnevi poezije 2012

    Na letošnjem festivalu Sarajevski dani poezije, eni izmed najstarejših književnih manifestacij iz območja bivše Jugoslavije, ki je bil tokrat že 51. po vrsti, sta sodelovala … →

  • Bi morala kot mlada ženska včasih preprosto držati jezik za zobmi?

    Anja Radaljac

    S knjižnega sejma najbrž še nobeno leto nisem prišla tako poklapana. Morda sem kriva sama, ker sem si izbrala napačne debate in sem pretekla leta izbirala … →

Izdelava: Pika vejica