Literaturina avtorja v Črni gori

(Foto: Tanja Bakić)

Andrej Hočevar, Miljenko Jergović, Andrej Nikolaidis, Barbara Pogačnik, Ljubeta Labović

Letos sta bila gosta pesniškega festivala Ratkovićeve večeri poezije v Črni gori, ki je letos zabeležil že svojo 41. izdajo, tudi Literaturina avtorja, člana uredništva Barbara Pogačnik in Andrej Hočevar. Mednarodni festival s središčem v Bijelem Polju povezuje predvsem avtorje iz nekdanje skupne države, obenem pa odpira vprašanja sobivanja razlik znotraj skupnega jezikovnega območja. Festival, ki je letos potekal med 21. in 24. septembrom, je Literaturine avtorje gostil že v preteklosti (Tone Škrjanec, Gregor Podlogar, Uroš Zupan …). Letošnji nagrajenec festivala je črnogorski pesnik in esejist Ljubeta Labović, nagrado za najboljši pesniški rokopis mladih pesnikov z območja nekdanjega skupnega jezikovnega prostora pa je letos prejel Marijo Glavaš iz Hrvaške. Na festivalu je kot gost sodeloval tudi Miljenko Jergović.

Dogajanja na številnih lokacijah (Bijelo Polje, Mojkovac, Godijevo, Banje Selo, Cetinje) so razpirala mnogoplastno doživljajsko paleto in potrjevala sproščeno prijaznost gostiteljev. Tako so zadovoljni pesniki v vasi Godijevo, kjer so nastopili tudi za šolsko publiko, po branju primerjali sveže sadje z njihovo domačo utekočinjeno esenco, uživajoč v čudovitem razgledu po sosednjih gričkih, kjer mirno sosedujejo džamija, knjižnica, albansko in črnogorsko prebivalstvo ter domače živali. Razpoloženje je bilo etnično zemeljsko, odlično in dišeče.

Barbara Pogačnik se je kot »emblematična tuja pesnica« pojavila v televizijski oddaji med otvoritvenim govorom ministra za kulturo in nagrajencem festivala, Andrej Hočevar in črnogorska pesnica Tanja Bakić pa sta na zaključnem branju tako sebe kot tudi druge prisotne presenetila z improviziranim pesniškim duetom.

Pomemben del festivala je bila tudi okrogla miza o literarnih revijah in stanju kritike, kjer sta slovenska udeleženca predstavila delovanje revije Literatura. Pogovor je vodil pisatelj Andrej Nikolaidis, ki je (v soorganizaciji Društva literarnih kritikov in revije Literatura) pri nas nastopil tudi na kritiškem simpoziju. V pogovoru, ki je odpiral vprašanja dostopnosti literarnih revij širši publiki, uredniške in vsebinske odprtosti posameznih časopisov ter seveda njihovega financiranja, se je pokazalo, da so zgodbe o izdajateljsko-uredniških težavah literarnih kolegov še en opomin, da je naše stanje za marsikoga pravzaprav zavidljivo dobro urejeno.

Končno pa je festivalsko dogajanje s svojimi mnogimi priložnostmi za druženje opozorilo, da bistveno ohranjanje stikov dandanes tudi na tem jezikovnem območju ni več mogoče brez prevodov. Zato bodo v tem znamenju potekala tudi bodoča sodelovanja.