Vseprisotnost preteklosti

Anne Michaels, Ubežni delci. Prevod: Teja Bivic. Ljubljana, Modrijan, 2017

Kaja Blazinšek

Romaneskni prvenec kanadske pesnice in pisateljice Anne Michaels skozi tako na strukturni kot vsebinski ravni razdrobljeno pripoved prvoosebnega pripovedovalca prepleta različna, a izhodiščno povezana razmišljanja o času, odgovornosti, krivdi in njeni manipulaciji ter o teži zapuščine določenega zgodovinskega časa, ujetega v negotovost spomina. Ves tematski spekter je tesno zvezan z obdobjem druge svetovne vojne, predvsem z mračno in tragično dediščino, ki jo je v zavesti številnih generacij pustil holokavst. Kolektivni spomin se na ravni zgodbe gradi preko individualnega spomina osrednjega protagonista.

V prvem delu romana nas skozi svoje spomine vodi prvoosebni pripovedovalec Jakob, pesnik in »prevajalec posmrtnih zapisov iz vojne«, ki se je kot devetletni deček s srečo v nesreči izognil tragični usodi. Po naključju ga v bližini ‘utopljenega mesta’ Biskupin, kjer so potekala arheološka izkopavanja, pod plastjo blata in listja najde grški geolog Athos Roussos. Ta ga odpelje na grški otok Zakintos, kjer v skrivališču neokrnjene narave počakata konec vojne in se nato preselita v kanadski Toronto. Jakobova pripoved je stkana iz spominskih drobcev, ki uhajajo koherentni in linearni urejenosti. So koščki sestavljanke njegovega življenja, preplet protagonistove preteklosti in sedanjosti, ki se med seboj dopolnjujeta. So tisti »ubežni delci« iz naslova romana, ki ne bodo nikoli povsem povezani v celoto. Na eni strani predstavljajo temno plat zgodovine, na drugi pa ohranjajo vero v človeško dostojanstvo.

Najmočnejša pripovedna nit je Jakobov spomin na sestro Bello, ki hkrati predstavlja njegov nenehni lov na odrešitev, upanje in ne nazadnje tudi bistvo njegove lastne identitete. Transcendentna prisotnost Belle se v zgodbo vpleta nenadno, največkrat prek Jakobovega prevpraševanja samega sebe – z detajli iz skladb, ki jih je igrala Bella in navajanjem anekdot iz življenja skladateljev, predvsem ko gre za vprašanje pripovedovalčevega odnosa do žensk. S podobo Jakobove sestre individualni spomin na tem mestu trči v kolektivnega. Bellina neznana usoda Athosa pripelje do raziskovanja preteklosti, razkrinkavanja načinov prirejanja in manipuliranja z zgodovino, prikrivanja vojnih dogodkov. Po Athosovi smrti začne Jakob povezavo med individualnim in kolektivnim vpisovati v poezijo.

V drugem delu na mesto pripovedovalca vstopi preučevalec Jakobove poezije Ben, sin preživelih holokavsta. Avtorica pri tem ohrani svoj trden in nezlomljiv lirični slog, a med deloma zeva predvsem vsebinska vrzel za katero se na koncu izkaže, da predstavlja presek med generacijami in s tem tudi dva različna odnosa do zgodovine ter hkrati spremembo v teži odgovornosti posameznika. V Benovem odnosu in razumevanju preteklosti gre predvsem za spremembo odnosne pozicije, ki je pogojno drugačna že samo zaradi časovne in čustvene distance do zgodovinskega dogodka. Njegova obremenjenost s spominom je podana posredno preko individualne izkušnje njegovih staršev in preko kolektivne zavesti v odnosu do zgodovinskih dejstev, medtem ko je Jakobova izkušnja (in s tem tudi spomin) neposreden. Jakob se preteklosti popolnoma podredi, medtem ko se Ben spominu svojega očeta ne more. Prek Jakobove poezije vstopa v drugačen izkustveni svet in se tako simbolno pobota s preteklostjo staršev.

Roman Ubežni delci, ki poleg romana Pomladni dan slovenskega pisatelja Cirila Kosmača tvori dvojico letošnjega maturitetnega eseja, ni samo še en roman, ki tematsko izhaja iz druge svetovne vojne in njenih posledic na človeštvo in posameznika. Raziskuje vrednost spomina, tragičnega in lepega, vpisanega v čustva in stanje prebolevanja, vrednost človeškega dostojanstva in empatije, vse to pa se prepleta na območju javnega in zasebnega. Med drugim je bil po predlogi romana leta 2007 posnet film, ki skuša ohraniti kompleksno razbito pripovedno linijo, prepisano v filmski jezik z uporabo tehnike »match cut«, ko predmeti, preslikane sekvence iz preteklosti v sedanjost in obratno, povežejo več časovnih ravni romana. Jakobova zavezanost spominu na sestro Bello je poustvarjena s simbolno uporabo svetlobe in chiaroscura ter z glasbeno podlago, sestavljeno iz klavirskih skladb Brahmsa, Bacha in Beethovna. Drugi del romana je scenaristično predelan in integriran v prvi del, kar nekoliko zamaje pomensko raven, ki jo z razdelitvijo na obe poglavji predpostavlja literarna predloga. Poleg tega filmu umanjka uokvirjanje zgoščenih čustev in podob žalosti, groze in nemoči, ki jih Michaels mehča s konsistentnim liričnim slogom. Rezultat tega je adaptacija dobrega literarnega dela v povprečen film.

Vprašanje, ki se pojavi pri literarnih delih, ki na takšen ali drugačen način obravnavajo tematiko druge svetovne vojne oziroma holokavsta, je, ali nam lahko ponudijo novo perspektivo – ne samo na zunanji strukturni ravni, temveč tudi na vsebinski. Anne Michaels se sicer osredotoči na nepredvidljivo izhodišče spomina in spominjanja, na njuno skrhano jedro, ki ga nato poveže z liričnimi elementi. Vendar nam roman ne ponudi kaj več od tistega vsesplošnega občutka o nedopustnosti grozot in človeškega sovraštva, ki se ne sme več nikoli ponoviti.

O avtorju. Kaja Blazinšek (1991) je študentka primerjalne književnosti in literarne teorije. Z vsakim novim jutrom išče poti, kako sestaviti zaprašene fragmente misli v celoto.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Gatsby v novi preobleki

    Zarja Vršič

    Novela Mladi bogataš je v zbirki kratke proze izšla eno leto za romanom Veliki Gatsby, bralec pa bo verjetno opazil, da je zasnova prvega teksta sumljivo podobna drugi: gre za zgodbo o mladem zdolgočasenem bogatašu, ki se v času med svetovnima vojnama zapleta v številne ljubezenske dogodivščine.

  • Med prividom in resničnostjo ali med življenjem in smrtjo

    Aljaž Koprivnikar

    Češki filozof, pisatelj in dramatik Ladislav Klíma (1878-1928) sodi med ene izmed najbolj zanimivih, svojevrstnih in tudi provokativnih imen češke literature 20. stoletja.

  • Anna Seghers – Izlet mrtvih deklet

    Ana Geršak

    Ko je Anna Seghers pisala Izlet mrtvih deklet, se druga svetovna vojna še ni iztekla. Pa vendar je bila usoda naslovnih deklet, njenih sošolk, ki so tistega brezskrbnega popoldneva 1913 srebale kavo ob Renu, takrat že zapečatena.