Očarljiv katalog čudaštev

Andrej kuram igra klavir, učen piščanec Fabjan pa mu pomaga pri načrtih za prenovo hiše. Gospoda Dodiča dviguje v zrak, kar pomeni, da lahko zaprte prostore zapušča zgolj privezan na sosedinega psa – če ga dvigne, ga kosmatinec varno pripelje domov, kjer ga soseda potegne na tla. Pekovka Margot leze v krofe, kjer poliže vso marmelado. Neka ulica je tako ozka, da morajo, če hočejo ven, a si privoščijo preobilen obrok, stanovalce hiš na levi in desni strani ulice skozi okno spustiti na glavno ulico. Kako se iz luknje, kamor zapelje avtobus, rešijo člani godbe na pihala? Z lestvicami, seveda (namig: pa ne z gasilskimi, ker niso gasilci). In kaj naredi avtobus, ki ga takšen padec seveda pošteno pretrese? Peš gre na prvo bencinsko na dva deci nafte.  

Lahko bi še naštevala, ampak verjetno se vam že svita, da je zbirka dvajsetih zgodb Sosed pod stropom zbirka posebnežev in čudaštev, zato seveda niti malo ne preseneča, da je končala v knjižni zbirki Čudaške prigode, kamor paše kot marmelada v krof, če sem jih že omenjala. Posebni, odbiti, čudaški in kar je še takšnega v tej knjigi niso samo ljudje, pač pa tudi predmeti, dogajanje in prizorišča; v svetovih Petra Svetine je vse mogoče, tudi najbolj neobičajne stvari niso čisto zares nenavadne, vse kar nekako lepo paše skupaj in je, kot mora biti in kjer mora biti, kot na primer nonsens v teh zgodbah. V zgodbi Picolissimo! se na primer že omenjeni avtobus prevrne v luknjico, ki so jo otroci izkopali za frnikolanje – seveda, kaj pa drugega. Avtor se pač igra, z besedami, stavki, junaki, bralci, logiko, opombami pod črto in še čem in bralec mimogrede sprejme njegovo igro, v katero ga potegnejo iskrivi dialogi in živahni opisi, predvsem pa domišljija na energetskih tablicah (da je ne bom ravno obtožila uživanja steroidov). 

Meja je nebo, bi bila možna interpretacija veznih listov, na katerih je moč uzreti modrino neba, ki jo belijo oblaki. Mogoče pa sploh ne gre za to, glede na naslovnico je tole nebo pravzaprav bolj oblak, če ne celo megla ali smog, ampak nič hudega, če kje, so pa ja ravno v tej knjigi dovoljeni samosvoji pogledi in prav takšno početje. In kaj počne s Petrovimi junaki Peter? Tisti, ki ni Svetina, ampak kar lepo Škerl? Nariše jih, kajpada. Z njihovimi običajnostmi, posebnostmi in še kakšnim (šaljivim) detajlom vred. 

Zgodbe iz knjige Sosed pod stropom so po večini vesele narave, čez kakšno pa tu in tam vendarle huškne tudi senca. Brez sence dvoma pa lahko rečem, da bo veselo razpoloženje bralca, ki jih bo bral in se jim muzal.