Miha Mazzini: Zvezde vabijo

»Slovenija ima talent« tokrat v knjižni obliki. Med drugim. Kajti drugi mladinski roman Mihe Mazzinija, s katerim je uplenil zadnjo modro ptico, nagrado za najboljši (še ne izdan) mladinski roman, ne govori samo o posameznikih, ki si – bolj in manj upravičeno, pa tudi povsem neupravičeno – mislijo, da so ali bi lahko postali zvezde, pač pa tej liniji, ki jo zastavi problemsko (in z merico cinizma), pridruži številne druge, nekatere zgolj mimogrede nakazane probleme in problemčke. Bralec bo med platnicami našel medvrstniško nasilje, družinske probleme (Kajina mama je bivša alkoholičarka, Petrov oče je brezposeln, tudi Koks ne živi v idiličnih družinskih razmerah, Anina starša sta imela obdobje, ko sta se ločevala, sicer le prehodne narave), problem identitete (Peter in Simon), predvsem pa pod vprašaj postavi prijateljstvo oziroma si v zvezi z njim (v navezavi na Kajin pevski talent) zastavi vprašanje, ali te morajo prijatelji spodbujati ne glede na vse ali ti morajo povedati resnico. In, še bolj pomembno – kako vedeti, kdaj jim gre verjeti oziroma kdaj jim gre verjeti bolj kot staršem in sorodnikom? Pa še najbolj aktualno vprašanje – v čem se virtualni prijatelji razlikujejo od prijateljev iz mesa in krvi? Eno izmed vprašanj, ki ga roman ponuja bralcu v pretres, je tudi tole: kdaj je treba ukrepati in h kakšnim sredstvom se je med »reševanjem« prijateljev dovoljeno zatekati? Preden nadaljujem, velja pojasniti, kdo je kdo iz zgornjih oklepajev. Kaja je šestnajstletnica, ki se prijavi na avdicijo za talente. Isto stori tudi dvanajstletna Ana, ki spotoma postane Kajina prijateljica, malo za tem, ko Kaja postane njena rešiteljica. Simon je Kajin mlajši brat, ki si ob fantovski sestri tako zelo prizadeva biti fantovski, da mu že škodi, prizanesljivo in simpatično pojasni njegovo druženje z mišičastima in po vsem sodeč težaškima Petrom in Koksom njegova sestra. Sicer se pa tudi za Petrovo mišičasto fasado skriva mehko jedro; to utripa za punco, ki mu je nekoč spodnesla tla pod nogami z izjavo, da ima obraz bolj zgrbančen kot možgane. In Koks? Petrov najboljši prijatelj, brez vidnejše funkcije v besedilu, razen tega, da ob pravem trenutku pojasni, koliko truda je Peter vložil v to, da bi postal budala. Potem pa je tu še Robert, ki je in ga ni. In Anina babica, knjižničarka z zanimivim hobijem – zbira pisala, ki so jih uporabljali slavni pisatelji. In dodaja, da bo moral tisti, ki bo zbiral računalnike slavnih pisateljev, imeti znatno več prostora … Kaj je torej roman Zvezde vabijo – problemski, ljubezenski ali roman o prijateljstvu? Vsakega malo, v jedru je pravzaprav še najbolj ljubezenski, podprt z več problemskimi momenti. Mazzini zna biti izviren v opisih in uspe posledično ustvariti močne prizore (eden takšnih je že Kajin nastopni prizor, v katerem pokaže vraga trojici Peter-Koks-Simon), je duhovit in pokaže kar precej smisla za mularijo in njihove tegobe. Edino, kar v romanu ostaja odprto, je, zakaj »vsi« Kajini spletni »prijatelji« lažejo o njenem talentu oziroma ji ga ne priznajo; bralec seveda lahko ugiba, vendar bi bilo vendarle bolje – glede na to, da gre za precej ključen moment zapleta – ko bi temu vprašanju/odgovoru nekaj prostora namenil avtor sam. O tem, ali je Zvezde vabijo dejansko najboljši, bo moč soditi šele potem, ko bodo izdana dela ostalih nominirancev, vsekakor pa spet dokazuje, da modra ptica spodbuja nastajanje dobrih mladinskih romanov in je torej smiselna in na mestu.