Kolikor pošasti, toliko trikov

Po uvoženem Pošastkotu (Dita Zipfel in Mateo Dineen) KUD Sodobnost International še eno slikanico posveča pošastim – tokrat gre za navezo domače avtorice in poljske ilustratorke, Jane Bauer in Malgosie Zajac. Pisateljica je takšnih mednarodnih navez že vajena, saj je tudi oba dela odlične Groznovilce ustvarila skupaj z angleško ilustratorko Caroline Thaw. Besedilo in podoba se v knjigi Kako prestrašiti pošast dobro ujameta; kar ni natančno povedano, je upodobljeno, tako da je natančno ogledovanje ilustracij prav na vsaki strani zanimivo in izčrpno v smislu pridobivanja informacij o likih, vzdušju itd.

Glavni prestraševalec pošasti je Oton Kobilica, ki je tudi prvoosebni pripovedovalec pošastne štorije, o sebi pa precej redkobeseden: »Jaz sem Oton. Oton Kobilica. Več o meni ne boste izvedeli. Razen tega, da sem pregnal tri pošasti in štiri ščurke.« Zahvaljujoč ilustratorki vendarle izvemo še kaj o njegovih znanstvenih oziroma tehničnih zanimanjih in podobnem. Tokrat na pomoč priskoči sosedu Filipu, ki je naletel na ogromno težavo. Na poti do njegove sobe, kjer tiči problem, mimogrede spoznamo nekaj prebivalcev stavbe in Filipovo družino – hipijevsko izgledajočo mamo, ki v prostem času hipnotizira mačke in odsotnega očeta, ki je odšel preplavat Amazonko. Oton je prepričan, da bo imel opraviti z eno izmed treh vrst pošasti – če še niste vedeli, obstajajo namreč robate, zobate in kosmate, od katerih ima vsaka svojo šibko točko, ki je Otonu dobro znana. Robate se, denimo, najbolj bojijo godbe na pihala, zato je obvezna oprema v Otonovi torbi radio. Toda jej in joj!, strah in trepet!, na Filipovi pošasti ne deluje čisto noben trik, kar pomeni, da pod posteljo ne preži ne robata ne zobata ne kosmata pošast, pač pa nekaj še bolj pošastnega! Nekaj, kar presega Otonove izganjalske kompetence! K sreči imata fanta za soseda tudi gospoda Klopotca, ki je prepotoval »veliko sveta in nekaj vesolja«. In res, sosed ima odgovor tudi na to, kaj bi se lahko skrivalo pod Filipovo posteljo. Otonu izroči skrivnostno škatlico, ki zverino dejansko užene v kozji rog. Nov trik za novo pošast – enostaven, a učinkovit!

Kako prestrašiti pošast je napeta fantazijska zgodba o pogumnem fantu, ki priskoči na pomoč prestrašenemu, je mala enciklopedija pošasti in priročnik trikov za njihovo preganjanje, pa tudi zgodba o zelo realnem medvrstniškem nasilju. V opisih lastnosti posameznih pošasti prideta do izraza avtoričini dobro znani izvirnost in duhovitost (zobate pošasti na primer ne prenesejo malinovega sirupa proti kašlju, še več, slabo jim je že, če samo vidijo reklamo zanj …), ki se ji v podobi pridruži tudi ilustratorka – pri Filipu doma je na primer vse v znamenju mačk, s katerimi je obsedena njegova mama: obešalnik v obliki mačk, mačke na slikah, ure v obliki mačk, mačka na koledarju itd. Povedna sta tudi predlist in zalist, ki pričata o pošastnih rečeh, k se godijo v Filipovi sobi – na začetku vidimo lepo urejeno notranjost Otonove torbe za izganjanje pošasti, na koncu pa le še zverižene ostanke nekaterih pripomočkov. Napetost se v teku zgodbe nasploh lepo stopnjuje, pošastno vzdušje pa krepijo še opisi Filipovega (klavrnega) duševnega stanja – Oton, kot se za prestraševalca pošasti spodobi, seveda ostaja precej hladnokrven, Filip pa zraven šklepeta z zobmi in medli od groze. Kako prestrašiti pošast je skratka strašno kratkočasna slikanica posrečeno izbranega tandema in utegne pregnati tudi tiste bavbave, ki nedolžnim otrokom prišepetavajo, da je branje dolgočasno ali naporno.

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS