Emmanuel Guibert in Marc Boutavant: Ariol. Gromski konj

Katja Šaponjić in Anja Golob, Zavod VigeVageKnjige

Gaja Kos

VigeVageKnjige, zapisane (zarisane?) stripu, so nas pred časom razveselile z Ariolom, modrim osličem z velikimi očali, nasajenimi na gobček. Podnaslov prve knjige stripov o njem je Oslič kot ti in jaz, in točno to je Ariol – je, kot so pač otroci: otroško prefrigan, živahen, zavzeto goji domišljijo, ima svojega junaka (to je Gromski konj), zbira nalepke (Gromskega konja, se razume), daje ga prva zaljubljenost, veseli se morja, tuširanje mu je odveč … Prva knjiga je zdaj dobila svojo naslednico s podnaslovom Gromski konj. Tudi v tej mrgoli simpatičnih živalskih junakov, otroških in odraslih, ki so del Ariolovega vsakdana – mama in oče osla, pester živalski nabor sošolcev in prijateljev, zdravnik, učitelji, knjigarnar itd. Vanjo je zbranih trinajst epizod, v katerih se lahko prepozna vsak (otroški) bralec – šolske prigode, priprave na cepljenje, samostojna vožnja z vlakom, povzročanje sivih las, pardon, dlak staršem itd. – in so zaradi svoje vsakdanje narave po eni strani fletno domače, po drugi pa vsakdanjost presegajo s humorjem, ki je poleg simpatične risbe in pestrega kolorita bistvena odlika stripov o Ariolu. No, tu je še tretja odlika, in sicer žmohten jezik in živahni dialogi; izvirnika sicer ne poznam, sodeč po tem, kako dobro se besedilca iz oblačkov prilegajo situacijam, vzdušju in likom, pa lahko sklepam, da sta prevajalki svoj posel dobro opravili. Če je treba Ariola in kompanijo oziroma stripe, ki slišijo na njegovo ime in jih ustvarja francoski tandem Guibert-Boutavant, opisati z eno besedo, bi bila – luštno! Ok, prav, ena je premalo … in ogledobranja vredno! 

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Rekviem za rajem

    Iztok Sitar

    Stripovske priredbe književnih klasikov so vedno zelo delikatne. Če se avtor strogo drži izvirnika, potem v najboljšem primeru dobimo skrajšano, a korektno obnovo literarnega dela, pri čemer se poraja vprašanje, čemu potem sploh služi strip.

  • Čarovnija ali domišljija?

    Katja Štesl

    Del otroške stripovske serije Škatla, podnaslovljen Nobenih neumnosti, je tretji od štirih, ki jih lahko beremo v slovenskem prevodu. Serijo ustvarjata scenarist Patrick Wirbeleit in risar Uwe Heidschötter s plemenito intenco, da bi strip pomagal otrokom pri učenju branja in razvijanju afinitete do te dejavnosti.

  • O dobrih in slabih knjigah

    Tina Bilban

    Knjige bi se morale deliti samo na dobre in slabe. Dobra literatura je tista, ki ne pristaja na klišeje in odpira pogovor o temeljnih temah našega sveta, ki jih je včasih sicer bolj udobno puščati netematizirane.