Emmanuel Guibert in Marc Boutavant: Ariol. Gromski konj

Katja Šaponjić in Anja Golob, Zavod VigeVageKnjige

Gaja Kos

VigeVageKnjige, zapisane (zarisane?) stripu, so nas pred časom razveselile z Ariolom, modrim osličem z velikimi očali, nasajenimi na gobček. Podnaslov prve knjige stripov o njem je Oslič kot ti in jaz, in točno to je Ariol – je, kot so pač otroci: otroško prefrigan, živahen, zavzeto goji domišljijo, ima svojega junaka (to je Gromski konj), zbira nalepke (Gromskega konja, se razume), daje ga prva zaljubljenost, veseli se morja, tuširanje mu je odveč … Prva knjiga je zdaj dobila svojo naslednico s podnaslovom Gromski konj. Tudi v tej mrgoli simpatičnih živalskih junakov, otroških in odraslih, ki so del Ariolovega vsakdana – mama in oče osla, pester živalski nabor sošolcev in prijateljev, zdravnik, učitelji, knjigarnar itd. Vanjo je zbranih trinajst epizod, v katerih se lahko prepozna vsak (otroški) bralec – šolske prigode, priprave na cepljenje, samostojna vožnja z vlakom, povzročanje sivih las, pardon, dlak staršem itd. – in so zaradi svoje vsakdanje narave po eni strani fletno domače, po drugi pa vsakdanjost presegajo s humorjem, ki je poleg simpatične risbe in pestrega kolorita bistvena odlika stripov o Ariolu. No, tu je še tretja odlika, in sicer žmohten jezik in živahni dialogi; izvirnika sicer ne poznam, sodeč po tem, kako dobro se besedilca iz oblačkov prilegajo situacijam, vzdušju in likom, pa lahko sklepam, da sta prevajalki svoj posel dobro opravili. Če je treba Ariola in kompanijo oziroma stripe, ki slišijo na njegovo ime in jih ustvarja francoski tandem Guibert-Boutavant, opisati z eno besedo, bi bila – luštno! Ok, prav, ena je premalo … in ogledobranja vredno! 

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pesem o samoti in tišini

    Iztok Sitar

    Valovi brezšumno pljuskajo ob skalno obalo otočka s svetilnikom. Stara ribiška barkača neslišno pluje proti samotnemu otoku. Jata galebov se nemo puli za ostanki hrane, ki jo ribiča mečeta čez krov.

  • Dežela strahopetcev

    Iztok Sitar

    Strip je nastal (in izšel v dveh delih v letih 2015 in 2016) kot priredba istoimenskega romana francoskega pisatelja in režiserja Philippea Claudela. Manu Larcenet je iz obsežnega dela izločil in poudaril najbolj značilne fragmente ter jih s temačnim grafizmom v poetičnem ritmu povezal v celoto. Strip je, tako po scenaristični kot vizualni plati, mračen, tesnoben in klavstrofobičen.

  • Se srečajo detektiv, čarovnik, tabornik in nasilna najstnica …

    Gaja Kos

    Če je torej teorija še nekoliko nepopolna, pa je praksa izdajanja domačih in prevajanja tujih žanrskih del bogata in zanimiva. Torej veselo – in brez predsodkov – na branje!