Delphine Vaute: Yvonne, otrok dvorec

Katja Šaponjić, Zavod VigeVageKnjige

Gaja Kos

Kakršen je naslov, takšna je tudi vsebina te knjige – interpretacijsko odprta. Yvonne, otrok dvorec je slikanica z veliko podobami in malo besedami. In ne, nikakor ni slikanica za otroke, pač pa kar lepo za odrasle. Tega sicer pri nas nismo kaj prida vajeni (za razliko od slikanic, ki se ponujajo dvojnemu naslovniku, pa še te so redke), je pa prav, da se tudi na kaj takega navadimo, kajti včasih se da najbolj učinkovito – tudi ko avtor nagovarja odraslega – izraziti prav v kombinaciji slike in besede. Učinkovita Delphine Vaute, mlajša francoska ustvarjalka, se vsekakor je, tako pri vzbujanju raznoterih občutkov kot pri uporabi simbolike, namigovanjih in zastrtosti. V centru pripovedi sta (odraščajoče) dekle in njena domišljija, ki nas posrka v temačen, skrivnosten, nasilen, neprijazen, strašljiv svet. Razlaga vsega drugega je bolj ali manj prepuščena vsakemu bralcu posebej. Podobe, ki so kombinacija fantazijskega/fantazijske kombinatorike in realistične risbe živali in rastlin, po eni strani močno odbijajo in po drugi privlačijo, kar je v praksi videti tako, da nas radovednost hitro nese od strani do strani, a nam je tu in tam, ko kakšno še posebej nasilno, kruto podobo natančno preučimo, kar malo žal, da smo to storili in bi najraje (za nazaj) odvrnili pogled. Kaj še reči o Yvonne, otrok dvorec? Da je nenavadna knjiga. Pravzaprav še kar bizarna. Brezkompromisna. Predvsem pa močna, v smislu vzbujanja močnih občutkov pri bralcu – odklonilnih in naklonjenih, skoraj hkrati. Marsikatera knjiga tega ne zmore.

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Za koliko deklic in koliko medvedov je prostora v Puhljevem gozdu?

    Gaja Kos

    Podnaslov knjige, ki ne skopari z besedami (»O naplavljeni deklici, enajstih sinovih, sakramejnski strejli, Matildi, medvedu, superovačih, teti Idalik, grompoku, duhovih in vasici«), vsekakor zbudi bralčevo radovednost, saj nakazuje v smer celega kupa možnih zapletov in razpletov, skratka super živahnega dogajanja. In slednje tudi res dobimo.

  • Zabaven žanrski hibrid

    Gaja Kos

    »Pod lasmi imam glavo, v njej so misli, spodaj pa so še vsi drugi deli deklice.« Že po takšni predstavitvi je jasno, da Mina razmišlja po svoje. Zna biti pa tudi kot vse druge deklice (ali dečki) – je ljubiteljica stripov, še posebej Čudomačke, v šoli so ji najljubši odmori, tekanje po igrišču in izmenjevanje sporočil z najboljšo prijateljico Nežo.

  • Od A do Ž jajčno in špasno

    Gaja Kos

    Bi jajce na oko? Dekorativno jajce? Jajce na sliki? Ni problema, vse, kar vam srce in želodec poželita, dobite v jajčni knjigi, podnaslovljeni »Jajčne zgodbe skozi čas, prostor in ostale dimenzije + recepti«. Jajčno potovanje in raziskovanje se prične po pogovoru jajca z mamo kuro, ko se nadobudnež odloči, da bo odšel v svet.

Izdelava: Pika vejica