»Rojeni med tremi stenami betona?«

Literarni večer MKC Črke. Maribor, Klub KGB, 9. 10. 2012

Tanja Petrič

Eden izmed (vedno bolj) vidnih kulturno-umetniških akterjev na severovzhodnem delu Slovenije je Mladinski kulturni center Maribor z literarnim programom MKC Črka. Ko sem pred nedavnim obiskala enega od njihovih literarnih večerov, ki zaključujejo serijo spletnih predstavitev in literarnih objav izbranih avtorjev in avtoric, sem ob seznamu nastopajočih pomislila najprej na regijsko dimenzijo dogodka. Če se ne sprenevedam, potem priznam, da je bil moj prvi preblisk tiste izključevalne narave, s katerim človek dandanes z zahodnoevropske perspektive pogleda na Grka. Pa sem zardela. Iz dveh razlogov. Najprej zato, ker sem sama »od tam«, nato pa, kar je seveda pomembnejše, ker je dobra literatura, kot se reče, nadregijska, in ker sem bila velikokrat presenečena, ko sem po naključju ali zaradi sentimentalne zavezanosti omenjenemu prostoru vzela v roke to ali ono knjigo in prisluhnila kakšnemu »mariborskemu« branju. Podobno se mi je pripetilo tudi v Klubu KGB. Vrata svojih delavnic so odprli David Bedrač, Sergej Harlamov, Kristina Kočan, Gregor Lozar, Nevenka Miklič, Tomo Podstenšek, Denis Škofič in Lučka Zorko Titan. To je bila predstavitev s preprosto dramaturgijo, ki bi ji najbrž dodelili oznako »klasično literarno branje z glasbenim dodatkom«. Pozdravni nagovor. Glasbena točka. Branje (prva polovica). Glasbena točka. Branje (druga polovica). Zahvala in pozdrav. Zaključna glasbena točka. Morebitno formalno suhoparnost je preigrala vsebinska raznolikost. S precej splošnim, pa vendarle kritiškim (po)sluhom, ki ga lahko razvije bolj vizualno-bralni tip človeka, bi si upala trditi, da so besedila kakovostno variirala, čeprav je ob nekaj prebranih straneh ali pesmih težko reči, ali gre pri tem za manj talentiranega pisca ali za ponesrečen izbor ali celo za slabšo izvedbo. Vsekakor pa je bilo polnemu kletnemu prostoru KGB-ja v žanrskem in tematskem smislu ponujeno precej: od proze do poezije, od angažirane lirike do (inti)mističnih pesniških miniatur, od velike zgodbe o majhni smrti do majhne zgodbe o velikem nategu. V generacijskem in geografskem smislu so se na večeru predstavili avtorji mlajše generacije iz Maribora in širše okolice. Čeprav je poslanstvo MKC Črke med drugim tudi, da postane »poligon za predstavitev slovenskih in tujih literarnih ustvarjalcev ter aktualnih novosti iz slovenske založniške in literarne scene«, in v tem smislu deluje vseslovensko, pa se mi strnjene predstavitve literatov iz vzhodnega dela Slovenije, če odmislim neutemeljene predsodke, nikakor ne zdijo »manjvredne«. V zadnjih letih namreč opažam, da se je mlada mariborska literarna scena prav okrog mariborske založniške dejavnosti ter MKC-ja in Kible izjemno razvila. Prednjačijo predvsem mladi pesniki in pesnice, ki pridobivajo na intenziteti in samozavesti svojih pesniških glasov. Hkrati pa se v Mariboru kalijo tudi perspektivni prozaisti, kot sta Tomo Podstenšek s še nekoliko okornim prvencem Dvigalo, in Gregor Lozar z izjemno pretanjenim občutkom za mariborski lokalizem, ki prerašča v slovensko zgodbo. Škoda je le, da ti literati, najbrž iz povsem organizacijsko-finančnih razlogov, zelo redko gostujejo v Ljubljani ali na drugih koncih Slovenije, tako da je njihova odmevnost v vseslovenskem smislu precej omejena in ostaja, nedvomno tudi zaradi preslabe promocije in medijske ignorance, velikokrat po krivici zaprta v lokalne tlorise srednjeveških mestnih obzidij. Summa summarum: branje je prineslo nekaj zanimivih vpogledov v solidna nastajajoča ali pravkar nastala besedila različnih piscev z različno avtorsko kilometrino – od čistih začetnikov do avtorjev in avtoric z več knjigami. Pa še namesto zaključka: glede na to, da na spletni strani MKC Črke nisem našla logotipa »Evropska prestolnica kulture Maribor 2012« in sem prebrala, da ima tovrstna dejavnost pri MKC Maribor več kot dvajsetletno tradicijo, sem precej pomirjeno pomislila, da ne gre ne za »muho enodnevnico« ne za »rastlino enoletnico«, in bo najbrž takšnih predstavitev v prihodnosti še več. Predvsem pa upam, da bodo nastala besedila našla pot do širše bralske javnosti.

O avtorju. Tanja Petrič je rojena v Mariboru. Literarna kritičarka, prevajalka, urednica, esejistka, kulturna novinarka in asistentka za književnosti v nemškem jeziku. Študentka podiplomskega doktorskega študija nemške književnosti in literarne vede na Dunaju. Piše kritike, prispevke in strokovne članke za domače in tuje revije in časopise s področja kulture in literarne vede. … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Novi Maribor

    Mojca Kirbiš

    Pri zbirki kratkih zgodb in odlomkov iz romanov zadnje generacije mariborskih piscev oziroma piscev, ki so si za dogajalni prostor v svoji stvaritvi vzeli štajersko … →

  • Okupacija prepovedanih knjig v razbeljenem Mariboru

    Miša Gams

    Tokratni dnevi knjige v Mariboru so potekali v znamenju še posebej zanimive teme »prepovedanih« knjig. Marsikdo, ki je pričakoval, da se bodo na tapeti znašle najrazličnejše kontroverzne knjige … →

  • Prezapleteno: poskus nazorne kritike*

    Barbara Leban

    Velikopoteznost Štegrovega menda prvega romana se da razbrati že na prvih straneh, kjer lahko poleg citata iz Svetega pisma in nagovora bralca zasledimo celo predstavitev … →

Izdelava: Pika vejica