Viktor Jerofejev: Telo

Viktor Jerofejev, Telo. Prevedli Drago Bajt, Sara Špelec in Anjuša Belehar. Ljubljana: Beletrina, 2017. (Zbirka Žepna Beletrina)

Barbara Leban

Bolj kot premišljen zasnutek zbirke ali jasnost pisave kratkoprozno zbirko Viktorja Jerofejeva zaznamujejo asociacije. Prodoren pogled ustvarjalca se ne ukvarja z navideznim in zunanjim, pač pa sega v notranjost, v intimo, in razgali bližnjega. Jerofejev, ki se je prostovoljno odpovedal visokemu položaju v skorumpirani družbi, stavi na iskrenost, ne pa tudi na obzirnost. Ponos ob spominu na velike pisce se v zgodbah tako meša z norčevanjem in odporom do skoraj vsega ostalega: do človeške, zlasti ruske neumnosti, naivnosti, slepega pokoravanja družbenim normam in zakonom, nerazgledanosti posameznikov, političnih fars in zablod ljudi na visokih položajih; ljubezen do ženske pa prerašča v strast in kasneje v totalen razvrat. Tako se ne gre posebej čuditi nad dejstvom, da se ga lasten narod še vedno bolj kot ne sramuje: ponosnega Rusa, najraje varno zakritega z debelimi plastmi oblačil, avtor ironično in brezobzirno razkrije v najbolj sramotnih, patetičnih in posmeha vrednih položajih. Slabo za promocijo naroda, zabavno za bralca.

O avtorju. Barbara Leban (1990), študent z bolonjsko diplomo.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Ni vsak tat za v ječo ali vsak črn kvadrat umetnost

    Irina Lešnik

    Ime Tatjane Tolstoj se je med slovensko literarno srenjo začelo pogosteje pojavljati šele nedavno. Kar je presenetljivo, tudi če povsem zanemarimo njeno slavno literarno poreklo, saj je na mednarodni kulturno-literarni sceni prisotna že kar nekaj desetletij.

  • Igor Marojević – Mamina roka

    Pavla Hvalič

    Kočljivost tematike se staplja s sproščenim jezikom ali − kot se glasi v romanu velikokrat uporabljena besedna zveza – roka roki. Torej: to drži kot pribito.

  • Na Divjem zahodu nič novega

    Zarja Vršič

    Kljub obilici takih in drugačnih nepomembnih dogodkov ima pri Atxagi bralec ves čas občutek, da se v romanu pravzaprav nič zares ne zgodi; dogodki, o katerih piše, sami po sebi niso pomembni in ne vodijo nikamor. Na Divjem zahodu torej nič novega.

Izdelava: Pika vejica