Uršul’a Kovalyk: Drag šov

Prevedel Andrej Pleterski. Cankarjeva založba, Ljubljana 2016

Irina Lešnik

Kaj imajo skupnega ženske, ki so mladost preživele v senci železne zavese in najlepša leta zapravile v vrsti za banane, ter sodobne najstnice, ki sicer imajo dovolj vitaminov, zdrave zobe in pozimi tople štumfe, ne najdejo pa kraja, kjer bi lahko v miru izgubile nedolžnost? Med branjem kratkih zgodb Uršul’e Kovalyk ugotavljamo, da presenetljivo veliko. Slovaška avtorica skozi slogovno izčiščene orise v ospredje postavlja Žensko. Morda se je svet res spremenil, toda Ženska še vedno »ne more zadeti zlate sredine«, pa naj bo pridna, lepa in prijazna ali bestialna, perverzna in nagnusna. Pokveka. Kurba. Žaljivka ali želja? Kovalykine ženske poskušajo osmisliti to nepravično konstrukcijo zunanjega sveta z umikom v fantazijske svetove, kjer so lahko sproščene, razigrane in končno enkrat pristne. Erotika, ki se je ne sramujejo več, igra eno od ključnih vlog. Vendar je ta vse prej kot klišejska, zaigrana, umetelna, pač pa pristna, boleče nepopolna, mestoma celo deviantna. Izpeljane poante, ironični zasuki in jasne provokacije nakazujejo, da položaj sodobne ženske še zdaleč ni tako enoznačen, kot bi ga nekateri radi prikazali. Morda bo pomagalo, če vsaj za trenutek obujemo rdeče čeveljce, ki so postavljeni na najvišji polici omare vseh osamljenih žensk, ter dosežemo oprijemališče vesolja.

O avtorju. Irina Lešnik (1989) po nekaj zbranih diplomah s področja humanistike in družboslovja piše in predava med Ljubljano in Koprom. Občasno jo odnese še kam dlje. V svojem raziskovalnem delu poskuša združiti težko ulovljivo polje umetnosti s pedagoško znanostjo in hkrati ohraniti suverenost obeh. Gledališče je njen drugi dom.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Revolucija zaradi dežja odpade

    Zarja Vršič

    Strahopetci Josefa Škvoreckega omembe skoraj nevredno kostelško vstajo ne prikazujejo z ideološko povzdignjenega vidika, ampak z dobršno mero ironije in komičnosti, kar je bil tudi glavni razlog, da so knjigo ob izidu zelo slabo sprejeli.

  • Ko Dickens sreča Fabritiusa

    Silvija Žnidar

    Vsekakor gre za zanimivo branje, ki s skorajda tradicionalno, dickensovsko naracijo zagrabi bralca in ga v hitrem tempu pelje skozi obsežne strani, hkrati pa ga redno in z lahkoto angažira k razvozlavanju različnih sporočil, refleksij in idej.

  • »Železna zavesa« je rdeče-belo pobarvan kol

    Pavla Hvalič

    Knjiga je obvezno čtivo za vsakogar, ki si želi pobliže spoznati takratne razmere v Vzhodnem bloku, in to brez olepševanj in ovinkarjenj. »Apoteoza ščeperjenja« Sovjetske zveze je tu povsem razkrinkana.