Tomislav Marković: Nepotrebne izbrisati

Prevedel Jurij Hudolin. KUD Apokalipsa, Ljubljana 2016 (Zbirka Apokalipsa)

Muanis Sinanović

Z razpadom Jugoslavije se je vrnil princip nacionalne književnosti. Ta reproducira določen tip nacionalnih identitet. Vendar te književnosti danes narodno identiteto večinoma reproducirajo skozi zanikanje vrednosti lastne identitete. Saj veste, Slovenci so takšni in takšni, Hrvati so takšni in takšni, kar je vredno vsakršne graje. V prvi vrsti gre za odnos srednjega razreda do množic. Če v Sloveniji ta identifikacija včasih vsebuje še nekaj samoafirmacije, pa slednja v drugih republikah pogosto umanjka. Poezija Tomislava Markovića je čisti napad. Popolnoma vsaka pesem v Nepotrebne izbrisati je brutalna kritika srbske kulture, v kateri ni mogoče najti ničesar afirmativnega. Pesnik temu podredi vse svoje početje; ne trudi se biti inovativen v svojih figurah, ne poskuša kaj posebnega doseči v jeziku, vse so samo pljunki v obliki poetiziranih občih mest liberalne kafane. A ravno v tej brezkompromisnosti, ki sčasoma uničuje pomisleke o oportunističnosti take poezije, v tem stalnem topem udarjanju s kladivom, se skriva čar te poezije – v tem, da je enako fanatična kot objekt njene kritike, je nekaj očarljivega, v njeni repetitivnosti delček sublimnega.

O avtorju. Muanis Sinanović je rojen leta 1989 v Novem mestu. Izdal je 3 pesniške zbirke, nedavno pa še balkanofuturistični roman Anastrofa, izšel je tudi dvojezični izbor avtorjeve poezije. Objavlja v bolj izpostavljenih domačih in regionalnih časopis, njegova poezija je bila uvrščena v nekaj antologij. Dela v redakciji za kulturo in humanistiko in v glasbeni redakciji Radia študent, deluje kot urednik … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Igor Marojević – Mamina roka

    Pavla Hvalič

    Kočljivost tematike se staplja s sproščenim jezikom ali − kot se glasi v romanu velikokrat uporabljena besedna zveza – roka roki. Torej: to drži kot pribito.

  • Edo Torkar – Podaljšano poletje

    Zarja Vršič

    »En stavek napišeš, tri pa obdržiš zase,« je Torkarjev recept za pisanje v eni od njegovih zgodb iz zbirke Podaljšano poletje.

  • Mathias Enard – Alkohol in nostalgija

    Ana Geršak

    Med alkoholom in nostalgijo manjka nezanemarljiva omemba drog, ampak roman bi v tem primeru že zadobil preveč bitniško rock&roll komponento, ki se pač ne sklada z romantično bécaudovsko predstavo o Rusiji in njenih Natalijah.