Tanguy Viel: Pariz-Brest

Prevedel Aleš Berger. Cankarjeva založba, Ljubljana 2016

Kaja Dragoljević

Med duhovitimi podredji, v katerih prvoosebni pripovedovalec razgrinja družinsko preteklost, Vielova inteligentna karakterizacija glavnega lika-pripovedovalca hkrati uspešno predstavi fenomen doma ostajajočih puer aeternusov. Francozi tem rečejo Tanguy, kar naključno sovpada s pisateljevim imenom. Obrobni detajl manj priča o korelaciji pisca z delom, a se pridružuje mnoštvu posrečenih besednih asociacij romana. Kjer so v prenosu na slovenski te izgubljene, bralec dobi pridobljeno z Bergerjem. Pripovedovalca Louis je v karikiranosti doziran preveč vešče, da bi lahko resno računali na avtobiografskost – ta pride do izraza pri opisih lokativa. Še dopustna meja verjetnega dilemo posmeh ali pomilovanje prepušča bralcu. Še tako seriozen, bo Vielu primoran priznati vsaj komplementarnost dinamike narativnega tempa s statično Louisovo žejo po avtonomiji, ki se namaka v lešnikovi kremi lično obloženega maslenega kolača, kar Louisovemu gordijskemu vozlu (in romanu) navidez daje status compliqué.

O avtorju. Še študira.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Materialna evidenca, večkrat …

    Matej Krajnc

    Knjiga, ki je pred nami, je na novo konceptualizirana »prevajalska zgodba«, tista, ki smo jo sprva spremljali že v Novi reviji, ki se nam je nato znova ponujala v več knjižnih izdajah in ki smo jo, seveda, imeli priložnost spremljati tudi drugače: ob druženju in pogovorih s prevajalcem in urednikom Alešem Bergerjem.

  • Nikoli zaokrožena vsota zgodb

    Kaja Blazinšek

    Preslišani glasovi in jezik kot tak se v roman Confiteor posredno vpisujejo. Prepoved jezika je prva slutnja človeške superiorne krutosti nad drugimi, saj kot pravi avtor: »Ljudje ne naselimo dežele, temveč jezik.«

  • O pogubnosti lepote v postkatarzičnem svetu Eke Kurniawana

    Irina Lešnik

    Kurniawanov svet je cikličen, posameznika obvladuje večno ponavljajoč se splet naključij in vsak poskus upora se izkaže za patetično neuspešnega. V primerjavi z vseprisotnostjo »višjega« sveta politične ideologije niso nič več od naivnih pravljic, množične smrti pa zgolj razvedrilo za zle duhove.