Tanguy Viel: Pariz-Brest

Prevedel Aleš Berger. Cankarjeva založba, Ljubljana 2016

Kaja Dragoljević

Med duhovitimi podredji, v katerih prvoosebni pripovedovalec razgrinja družinsko preteklost, Vielova inteligentna karakterizacija glavnega lika-pripovedovalca hkrati uspešno predstavi fenomen doma ostajajočih puer aeternusov. Francozi tem rečejo Tanguy, kar naključno sovpada s pisateljevim imenom. Obrobni detajl manj priča o korelaciji pisca z delom, a se pridružuje mnoštvu posrečenih besednih asociacij romana. Kjer so v prenosu na slovenski te izgubljene, bralec dobi pridobljeno z Bergerjem. Pripovedovalca Louis je v karikiranosti doziran preveč vešče, da bi lahko resno računali na avtobiografskost – ta pride do izraza pri opisih lokativa. Še dopustna meja verjetnega dilemo posmeh ali pomilovanje prepušča bralcu. Še tako seriozen, bo Vielu primoran priznati vsaj komplementarnost dinamike narativnega tempa s statično Louisovo žejo po avtonomiji, ki se namaka v lešnikovi kremi lično obloženega maslenega kolača, kar Louisovemu gordijskemu vozlu (in romanu) navidez daje status compliqué.

O avtorju. Še študira.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Andrej Hočevar brez dvojnika

    Klemen Kordež

    Presenetljiv je izbor zgodb, saj Hočevar vseskozi koleba med popisovanjem bežnih utrinkov na eni strani in kratko zgodbo v bolj klasičnem pomenu besede na drugi.

  • Buteljka čistega vina

    Maja Šučur

    Če bi ostal roman Dvanajst krogov Jurija Andruhoviča spregledan, bi nastala precejšnja škoda, še najmanj povezana zgolj z dejstvom, da je ukrajinski pisatelj tudi nagrajenec prihajajoče Vilenice, ki se ga torej spodobi prebrati.

  • Kdo sem jaz?

    Barbara Leban

    Roman Szczepana Twardocha je roman o vojni na Poljskem, pa tudi in predvsem o iskanju samega sebe.