Takaši Hirajde: Pride mačka na obisk

Prevedel Iztok Ilc. Modrijan, Ljubljana 2016 (Zbirka Bralec)

Ana Geršak

Sodeč po Sosekiju, Murakamiju in zdaj Hirajdi, se japonskim mačkam slabo piše. Že res, da s svojo muhasto naravo poosebljajo nepredvidljiva pota usode, že res, da s svojo tiho, mehko skrivnostnostjo razpirajo kotičke nezavednega ter človeško življenje prepletajo s kozmogonsko natančnostjo, toda – japonske mačke tako ali drugače slabo končajo. Sosekijev ljubljenec se, na primer, v nepravem trenutku pojavi na cesti, o Kafki na obali pa je bolje molčati. Nič drugače ni s Hirajdovo Pikico, ki z rednim divjanjem po vrtu mladih zakoncev v njuno življenje vnaša … živost. Pa tudi breme navezanosti, ki – skladno z logiko storytellinga – terja krvav davek na emocije. Iskreno? Pride mačka na obisk je tearjerker, toda tako prekleto dobro spisan, da vsakršne očitke predvidljivosti, solzavosti in površinskosti odbija kot mačka žogico. Roman z ravno prav umérjeno dozo melanholije pripoveduje zgodbo o življenju, smrti in mačkah. Skratka: mačke so rešitev.

O avtorju. Ana Geršak se je rodila, živi in bo enkrat verjetno umrla, v kolikor bo dokazano, da solipsizem zavaja. Do takrat nekaj piše, kritizira in glumi črva v loju.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pravica, da vzdržiš

    Karmen Jordan

    Literatura, ki nas implicitno opominja, kako nasilna je lahko literatura tudi takrat, ko to nasilje na prvi pogled ni tako očitno, saj so področja, s katerih si izposoja, precej manj občutljiva.

  • Julie Bonnie: Soba 2

    Karmen Jordan

    O romanu iz prizorov, ki nihajo med brutalnim naturalizmom in nič manj brutalno estetizacijo, pri čemer nikoli ne zdrsne v objestnost.

  • Joyce Carol Oates: Pikov fant

    Katarina Kogej

    Ameriško pisateljico Joyce Carol Oates v slovenščini prebiramo z nekoliko zaostanka, v zadnjem letu pa sta pri Modrijanu izšla kar dva prevoda njenih del: poleg novele Črna voda tudi … →