Michele Primi: Legende rokenrola

Prevedel Vasja Bratina. Spremna beseda Jure Longyka. Mladinska knjiga, Ljubljana 2016

Matej Krajnc

Zgodovina rokenrola, ki je z razglasitvijo Dylana za Nobelovega literarnega lavreata letos dokončno in zasluženo postal tudi del literarne scene (glasba se je pravzaprav po dolgem času spet dokončno vrnila k besedi), je bila večkrat mačehovska in neprizanesljiva do svojih otrok. V knjigi glasbenega publicista Primija so zbrani kratki pregledi usod nekaterih imen, brez katerih zgodovina glasbe ne bi bila takšna, kot jo poznamo dandanes. Imena se seveda ponujajo kar sama, od bluesovskega avtorja Roberta Johnsona, ki stoji na čelu knjige, preko Buddyja Hollyja, Hendrixa, Janis Joplin, Jima Morrisona do Amy Winehouse in Whitney Houston. Spremna beseda Jureta Longyke, ki opozori tudi na nekatera slovenska prezgodaj pokojna rokerska imena (med njimi so denimo Brane Bitenc, Kristijan Cavazza in Primož Habič), imenitno povzame večkrat grenko resnico na videz bleščečega šovbiznisa: »Roker je nevaren poklic. Terjal bi beneficiran staž.«

O avtorju. Matej Krajnc (1975), komparativist, pisec, kantavtor. Poleg svojih avtorskih zadev piše tudi literarne in glasbene recenzije, prevaja čudne in manj čudne pesnike in brenkače, ukvarja se z verzološkimi zadevami, zgodovino popularne glasbe, zgodovino satire, skuša pa nekako spravljati v red tudi lastno zgodovino, kar mu uspeva bolj ali manj dobro, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Čudno čudni privilegiji

    Kaja Blazinšek

    Ameriške sanje so doma v ogromni hiši s tremi spalnicami, dvema kopalnicama in neskončnimi hodniki, v vikendu v Hamptonih ter v večjem apartmaju kakšnega elitnega letovišča na Floridi. Nekako tako gre nauk novega romana mladega švicarskega pisatelja Joëla Dickerja.

  • »Enjoy the trip«

    Ana Geršak

    Sedma funkcija jezika je neobvezujoče, kratkočasno branje. Važno, da na koncu vedno zmaga Umberto Eco.

  • Psihološka telenovela v štirih delih z epilogom

    Zarja Vršič

    Ponižani in razžaljeni niso obvezno čtivo iz avtorjevega opusa, so pa vsekakor pomemben vezni člen med njegovimi zgodnjimi in poznejšimi deli ter bi utegnil navdušiti za bralce, ki jih podrobneje zanima geneza romanopisja Dostojevskega.