Marco Missiroli, Opolzkosti v zasebnosti

Marco Missiroli, Opolzkosti v zasebnosti. Prevedel Janko Petrovec. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016

Kaja Blazinšek

V mehko čutnem romanu italijanskega pisatelja Marca Missirolija skozi šest obdobij življenja spremljamo zgodbo italofrancoza Libera Marsella. Tega vse tja od otroštva do novega rojstva, zaznamuje iskanje pravega erosa. To iskanje se vzpostavlja skozi raziskovanje njegove seksualnosti in je podkrepljeno z njegovo ljubeznijo do knjig, ki »so premikale gravitacijsko središče« njegove osebnosti in so ga »začele izrivati v svet«. Poleg sveta literature in usod literarnih protagonistov, katere nemalokrat pripiše tudi sebi, Libera iz zavozlane in nemalokrat preveč razmišljujoče glave rešujejo bližnji sorodniki in tesni prijatelji, ki mu predstavljajo podporni steber, mesto zavetišča in vsakokratnega pomirjajočega nasveta. Na mestih lahek poetični slog romana poleg zavitih miselnih ulic protagonista, popelje tudi po arhitekturi Pariza in Milana, ki izžarevata pridih svobode evropskih mest v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. V odstiranju znanih trgov, ulic in cerkva pod površino pronica podoba liberalnega sodobnega in na mestih kontradiktornega meščanstva, kateremu se Libre skuša izmuzniti in upreti, a mu njegovo življenje v slogu »effant terrible«, to ne dopušča popolnoma, saj je vsa njegova perspektiva podrejena posvečanju samemu sebi in njegovemu zlomljenemu, otopelemu in nazadnje ponovno najdenemu erosu.

O avtorju. Kaja Blazinšek (1991) je študentka primerjalne književnosti in literarne teorije. Z vsakim novim jutrom išče poti, kako sestaviti zaprašene fragmente misli v celoto.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Svet je literatura, literatura je svet

    Silvija Žnidar

    Brez dvoma lahko trdimo, da je bil Doctorow vešč v spajanju zgodovinskih faktov in fikcije, pri čemer je ustvaril izjemno živ in razgiban konglomerat naracije, ki se bralcu morda bolj približa, oziroma mu sporoči več (in skoz različne prizme) o nekem obdobju ali dogodku kot zgodovinopisje samo.

  • Koga je zadušila ektoplazma?

    Veronika Šoster

    Poljsko pisateljico Joanno Bator (1968) pri nas že poznamo po romanu Peščena gora (Goga, 2017), ki je bil v domovini nominiran za več nagrad, leto kasneje pa smo dobili še prevod romana Temno, skoraj noč, ki je prejel nagrado Nike, najpomembnejšo poljsko literarno nagrado.

  • Metafizika koz in Balkana

    Muanis Sinanović

    Čas koz je kljub svoji kratkosti in preprostosti pomembno delo za vse, ki jih zanima neumljivost, pretresljivost in tragičnost Balkana in če sodimo po njem, lahko le upamo, da bo v slovenščino prevedenih še več del balkanske sage.

Izdelava: Pika vejica