Marco Missiroli, Opolzkosti v zasebnosti

Marco Missiroli, Opolzkosti v zasebnosti. Prevedel Janko Petrovec. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016

Kaja Blazinšek

V mehko čutnem romanu italijanskega pisatelja Marca Missirolija skozi šest obdobij življenja spremljamo zgodbo italofrancoza Libera Marsella. Tega vse tja od otroštva do novega rojstva, zaznamuje iskanje pravega erosa. To iskanje se vzpostavlja skozi raziskovanje njegove seksualnosti in je podkrepljeno z njegovo ljubeznijo do knjig, ki »so premikale gravitacijsko središče« njegove osebnosti in so ga »začele izrivati v svet«. Poleg sveta literature in usod literarnih protagonistov, katere nemalokrat pripiše tudi sebi, Libera iz zavozlane in nemalokrat preveč razmišljujoče glave rešujejo bližnji sorodniki in tesni prijatelji, ki mu predstavljajo podporni steber, mesto zavetišča in vsakokratnega pomirjajočega nasveta. Na mestih lahek poetični slog romana poleg zavitih miselnih ulic protagonista, popelje tudi po arhitekturi Pariza in Milana, ki izžarevata pridih svobode evropskih mest v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. V odstiranju znanih trgov, ulic in cerkva pod površino pronica podoba liberalnega sodobnega in na mestih kontradiktornega meščanstva, kateremu se Libre skuša izmuzniti in upreti, a mu njegovo življenje v slogu »effant terrible«, to ne dopušča popolnoma, saj je vsa njegova perspektiva podrejena posvečanju samemu sebi in njegovemu zlomljenemu, otopelemu in nazadnje ponovno najdenemu erosu.

O avtorju. Kaja Blazinšek (1991) je študentka primerjalne književnosti in literarne teorije. Z vsakim novim jutrom išče poti, kako sestaviti zaprašene fragmente misli v celoto.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Revolucija zaradi dežja odpade

    Zarja Vršič

    Strahopetci Josefa Škvoreckega omembe skoraj nevredno kostelško vstajo ne prikazujejo z ideološko povzdignjenega vidika, ampak z dobršno mero ironije in komičnosti, kar je bil tudi glavni razlog, da so knjigo ob izidu zelo slabo sprejeli.

  • Ko Dickens sreča Fabritiusa

    Silvija Žnidar

    Vsekakor gre za zanimivo branje, ki s skorajda tradicionalno, dickensovsko naracijo zagrabi bralca in ga v hitrem tempu pelje skozi obsežne strani, hkrati pa ga redno in z lahkoto angažira k razvozlavanju različnih sporočil, refleksij in idej.

  • »Železna zavesa« je rdeče-belo pobarvan kol

    Pavla Hvalič

    Knjiga je obvezno čtivo za vsakogar, ki si želi pobliže spoznati takratne razmere v Vzhodnem bloku, in to brez olepševanj in ovinkarjenj. »Apoteoza ščeperjenja« Sovjetske zveze je tu povsem razkrinkana.