Iris Hanika: Bistvo vsega

Prevedla Ana Jasmina Oseban. KUD Sodobnost International, Ljubljana 2015 (Zbirka Horizont)

Irina Lešnik

Iris Hanika se v večkrat nagrajenem romanu Bistvo vsega ustavi na »kljukast[em] križišč[u], na katerem se je zagozdilo naše [nemško] ljudstvo, med korakanjem skozi zgodovino /…/« in išče pot naprej. Iz zornega kota protagonista, bivšega nacista Hansa Frambacha, ki je nadvse priročno zaposlen na Zavodu za upravljanje preteklosti, reflektiramo faze občutka gnusa do samega sebe, krivde zaradi preživetja, vseskozi trajajoče melanholije, ki se nazadnje izteče v spoznanje o totalni nesmiselnosti trpljenja. Roman je spisan kot ena sama dolga refleksija obsesivno kompulzivnega človeka, ki se ne more pretvarjati, da je vse v redu, in se zamotiti z običajnimi tegobami sodobnega Nemca. Zgodba je postranskega pomena, domišljijski polet pa zagotavljajo atmosfere asociativnega vračanja v preteklost in na propad obsojeni poskusi osmišljanja sedanjosti. Kljub naslovu spoznanje o bistvu izostane, je pa v romanu še dovolj praznih strani, da jih lahko bralec ali bralka poljubno zapolni. KAKOR KOLI. Vendar so jezik le besede (Levi) in pisanje poezije po Auschwitzu ni več mogoče (Adorno) …

O avtorju. Irina Lešnik (1989) po nekaj zbranih diplomah s področja humanistike in družboslovja piše in predava med Ljubljano in Koprom. Občasno jo odnese še kam dlje. V svojem raziskovalnem delu poskuša združiti težko ulovljivo polje umetnosti s pedagoško znanostjo in hkrati ohraniti suverenost obeh. Gledališče je njen drugi dom.

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Kari Hotakainen: Zakon narave

    Irina Lešnik

    Zakon narave se bere kot fragmentarna meditacija malega človeka, ki se nepričakovano znajde na meji med življenjem in smrtjo. Ambiciozen roman, ki od bralca zahteva tudi dobršno mero avtorefleksije.

  • Antologija: Slepomišnice

    Irina Lešnik

    V pesniški antologiji Slepomišnice kljub naslovu ni veliko slepomišenja. Izbrane pesmi namreč združuje izredno pomembno področje otrokovih pravic. Otroške (tudi morebitne odrasle) bralce jemlje nadvse resno in poleg klasičnih otroških tem, povezanih z igro, šolo, odraščanjem, brezskrbnostjo, svobodo ipd., razkriva tudi resnejše teme, kot so vojna, lakota, osamljenost, smrt.

  • Pravica do dobrih knjig

    Gaja Kos

    Kot običajno, je nekoliko zagonetno tudi vprašanje, komu je antologija namenjena – otrokom ali njihovim staršem? Obojim, seveda. Upoštevajoč pesmi same predvsem otrokom, ampak tudi odrasle so (i)zbrani verzi zmožni lopniti po glavi, jim nastaviti zrcalo ali ponuditi razgled, jih vznemiriti, razveseliti ali užalostiti.