Igor Marojević – Mamina roka

Igor Marojević, Mamina roka. Prevedel Jurij Hudolin. Ljubljana: Beletrina. (Zbirka Žepna Beletrina)

Pavla Hvalič

Šestnajstletni protagonist romana Mamina roka radio opisuje tako: »Aparat je imel zvočnik, preoblečen v tkanino, ki je bila podobna tekstilu, iz katerega se delajo debele ženske nogavice in tista bolj tanka krila, ki so vedno videti pomečkana. Dva velika gumba na radiu sta bila od daleč videti kakor ženski bradavici.« V tekstu je na sploh veliko ukvarjanja s telesom, tako ženskim kot moškim. Pisatelj namreč opisuje odraščanje, ki je prepleteno ne samo z odkrivanjem lastnega telesa, ampak tudi s spoznavanjem zgodovine kraja, v katerem prebiva, in predvsem – lastne hiše. Slednje ima tako rekoč pred nosom, vprašanj ni težko postavljati, še sploh, če se navezujejo na zagledanost v sestri, Nemki: Herto in Sonjo. Prek njiju odkriva preteklost podonavskih Nemcev, ki so po drugi svetovni vojni doživljali podobne pretrese kot njegova družina. Odkrivanje družinske intime poteka hkrati z razkrivanjem zgodovinskih, družbeno-političnih detajlov, vezanih na omenjeni sestri – Šleserki. Iz romana se v končni fazi izlušči problem: v kolikšni meri lahko neka širša, družbeno-zgodovinska vpetost vpliva na medosebne odnose in obratno. Pri čemer pisatelj nič ne žuga, saj skozi naiven pogled personalnega pripovedovalca probleme šele spozavamo, z igrivimi in napetimi dialogi pa zaostrenost že privzetih položajev protagonistov postopoma narašča. Kočljivost tematike se staplja s sproščenim jezikom ali − kot se glasi v romanu velikokrat uporabljena besedna zveza – roka roki. Torej: to drži kot pribito.

O avtorju. Pisanje literarnih recenzij je Pavli ostalo še iz študentskih let. In ker je navada železna srajca, jo le stežka slečeš.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Surov prostor bivanja: življenje med padanjem in vztrajanjem

    Silvija Žnidar

    Dokaj redko se srečamo z literaturo, ki bi se konkretno posvečala Romom, se poskusila približati njihovi »realni« eksistenci v svetu, problemom, ki jih doživljajo kot manjšina, itd. Na srečo je eden izmed tistih, ki skušajo z literaturo premostiti ta »primanjkljaj«, hrvaški pisatelj Kristian Novak, to opravil na pripovedno in vsebinsko izjemen način.

  • O Materinstvu. O smislu. O času.

    Mateja Arnež

    Nekatere zgodbe so težke. Težko jih je prebaviti. Težko jih je vmes vsaj malo ne odložiti, saj te zgodba – kljub izjemno berljivemu slogu – napolnjuje s tesnobo, ki iz strani v stran narašča v tvojih prsih. Kaj takega se mi ne zgodi ob prav veliko knjigah. Izjema so Dnevi zavrženosti. Pa sedaj Materinstvo.

  • Tragičen ljubezenski odnos na ozadju tragičnega zgodovinskega časa

    Jasna Lasja

    Olga se bere na več ravneh. Nazoren opis vzpona nemškega nacionalizma od pruskega kanclerja Otta von Bismarcka naprej, preko kolonialnih epizod in weimarske republike do ideologij nacionalsocializma ter študentskih nemirov leta 1968 nakazuje, da gre v prvi vrsti za zgodovinski roman.

Izdelava: Pika vejica