3. avgusta 2017

Hjalmar Söderberg – Resna igra

Hjalmar Söderberg, Resna igra. Prevedla Danni Stražar. Ljubljana: Modrijan, 2016 (Zbirka Nostalgija)

Zarja Vršič

Söderberg ni sodoben avtor; deloval je na prelomu prejšnjega stoletja, naj pa bi bil – kot lahko preberemo na ovitku knjige – eden redkih švedskih klasikov, ki v današnjem času pridobiva vse večje število bralcev. Resna igra je rahlo dolgočasna ljubezenska zgodba, ki se odvija skozi daljše časovno obdobje, hkrati pa je s svojimi verističnimi opisi mesta tudi roman o Stockholmu. Izhajajoč iz realistične tradicije avtor zgodbo postavi v konkreten (pravzaprav kar svoj) zgodovinski čas in vanj tudi vključi takratna aktualna družbena vprašanja, denimo o ženski emancipaciji, aferi Dreyfus, švedsko-norveških odnosih ipd. Zakaj naj bi bil roman torej še posebej relevanten za bralca 21. stoletja? Baje prav zaradi univerzalnosti družbenih tematik, ki jih obravnava. Zanimivo je, da sama do podobnih zaključkov zgolj z branjem teksta ne bi prišla; o tem me je naknadno poučila šele spremna beseda. Oziroma če vprašanje postavimo v širši kontekst: kako bi neko kanonizirano delo ovrednotil bralec, ki ga zanima zgolj tekst kot tak, ne bi pa vedel prav nič o izvornem kontekstu?

O avtorju. Zarja Vršič (1993) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani magistrirala iz primerjalne književnosti ter francoskega jezika, ampak jo v resnici zanima še veliko drugih stvari. Dela kot literarna kritičarka in prevajalka, včasih pa tudi kaj malega napiše.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Milutin Cihlar – Nehajev: Beg. Zgodba nekega našega človeka

    Urška Gabrič

    (Robni zapisi,  1 min)

    Navezanost na rodno grudo zaznamuje roman, ki že na prvi strani obljublja jalov beg pred realnostjo. Razvije se skozi pisanje pisem, dnevniških zapisov, monoloških odlomkov, prežetih z jadikovanjem in romantičnim fantaziranjem … →

  • Glorifikacija zgodovine in utišanje sedanjosti

    Anja Radaljac

    (Kritika, komentar,  10 min)

    Roman Non-Oui je tretje v slovenščino prevedeno prozno delo Lidije Dimkovske. Gre za dokumentarno-fikcijski roman o življenju Dalmatinke, ki se konec druge svetovne vojne zaljubi v vojaka fašistične okupatorske vojske.

  • Gatsby v novi preobleki

    Zarja Vršič

    (Kritika, komentar,  3 min)

    Novela Mladi bogataš je v zbirki kratke proze izšla eno leto za romanom Veliki Gatsby, bralec pa bo verjetno opazil, da je zasnova prvega teksta sumljivo podobna drugi: gre za zgodbo o mladem zdolgočasenem bogatašu, ki se v času med svetovnima vojnama zapleta v številne ljubezenske dogodivščine.

Izdelava: Pika vejica