Hella S. Hasse: Črno jezero

Hella S. Hasse, Črno jezero. Prevedla Mateja Seliškar Kenda. Ljubljana: Založba Modrijan, 2017 (Zbirka Svila)

Kaja Blazinšek

Prvo literarno delo nizozemske pisateljice Helle S. Hasse, novela Črno jezero, je drobna knjižica, ki v sebi skriva temno moč oprijema vodnih rastlin jezera Telage Hideung in odkriva neke druge, postranske razsežnosti kolonializma. Prav tako je novela slovo pisateljice od svojega rojstnega kraja, mesta Džakarta na otoku Java v Indoneziji, ki je pet stoletij pripadala nizozemski kolonialni oblasti. Neimenovani pripovedovalec odrašča na plantaži čajevca, ki jo vodi njegov oče Nizozemec, njegovi spomini na to obdobje pa so tesno zvezani s fantom po imenu Oeroeg, sinom domačina in upravnika plantaže. Iskreno prijateljstvo med fantoma, ki ne poznata razlik v barvi kože, družbenem položaju in narodni pripadnosti razkolje pritisk družbe, da se morata naštetih ‘ne-premostljivih’ razlik nenadoma zavedati in v skladu z njimi tako tudi delovati. Pripovedovalec takšnega družbeno-političnega sistema preprosto noče uvideti in sprejeti, medtem ko Oeroeg razlike sprva brezbrižno sprejema kasneje pa se jim začne dosledno upirati. ‘Ultimativno drugačnost’ pripovedovalec začuti preko vse večje odtujenosti svojega prijatelja. Njune poti se z nastopom II. svetovne vojne in kasneje vojne za neodvisnost Indonezije dokončno ločijo. Strah, ki ga je v pripovedovalčevem otroštvu  vzbudila legenda o vampirju Nènèh Kombèl, se prelevi v črno senco kolonializma in se uleže na pripovedovalčeve brezskrbne in lepe otroške spomine na rojstni kraj.

O avtorju. Kaja Blazinšek (1991) je študentka primerjalne književnosti in literarne teorije. Z vsakim novim jutrom išče poti, kako sestaviti zaprašene fragmente misli v celoto.

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Javier Marías: Slab značaj

    Zarja Vršič

    Letos sta v slovenskem prostoru izšli kar dve knjigi španskega giganta Maríasa, a za razliko od nekajkilskega romana Tu se začne zlo je Slab značaj drobna knjižica […]

  • Hjalmar Söderberg – Resna igra

    Zarja Vršič

    Söderberg ni sodoben avtor; deloval je na prelomu prejšnjega stoletja, naj pa bi bil – kot lahko preberemo na ovitku knjige – eden redkih švedskih klasikov, ki v današnjem času pridobiva vse večje število bralcev.

  • Pravica, da vzdržiš

    Karmen Jordan

    Literatura, ki nas implicitno opominja, kako nasilna je lahko literatura tudi takrat, ko to nasilje na prvi pogled ni tako očitno, saj so področja, s katerih si izposoja, precej manj občutljiva.