George Orwell: Burmanski dnevi

Prevedla Tina Mahkota. Spremna beseda Mirt Komel. Založba Beletrina, Ljubljana 2015 (Zbirka Beletrina)

Pavla Hvalič

Burmanski dnevi so najprej izšli v Združenih državah Amerike, ker je moral avtor pred izdajo v Angliji nekaj imen v romanu spremeniti zaradi podobnosti z dejanskimi osebami. Knjiga je v določeni meri avtobiografska, saj je Orwell služboval v Burmi kot policist. Ne glede na to, da se je pisatelj preizkušal tudi v proletarskem življenju in življenju potepuhov, se svojemu družinskemu izvoru ni povsem odpovedal in je nekaj let preživel v hiši svojih staršev ter opravljal poklic učitelja. Roman je prav tako ambivalenten, kot je bil avtorjev način življenja: nekatere tujke z govornega področja Burme so v kurzivi, s čimer jih avtor prej stigmatizira, kot da bi sprejel drugačnost jezikovne kulture, kar je poudarjeno tudi v spremni besedi. Po drugi strani pa glavni lik kritizira rasizem kolonizatorjev in celo prevzema navade tamkajšnjih prebivalcev. Orwellov jezik je v Burmanskih dnevih nabuhel, vendar ne izgublja političnih nastavkov. Skratka: v Burmanskih dnevih je Orwell orwellovsko kritični otrok svojega časa.

O avtorju. Pisanje literarnih recenzij je Pavli ostalo še iz študentskih let. In ker je navada železna srajca, jo le stežka slečeš.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Babilon bolečine

    Silvija Žnidar

    »Na tisto v tvojem delu, kar se ni – ali se še ni – odprlo mojemu razumevanju, sem se odzval s spoštovanjem in čakanjem: nikoli se ne smemo pretvarjati, da popolnoma razumemo –: to bi bilo nespoštljivo do Neznanega, ki naseljuje pesnika; to bi pomenilo pozabiti, da je pesem nekaj, kar dihaš, da te poezija vdihuje.« To je zapisal Paul Celan (1920–1970, rojen Paul Antschel), romunsko-nemški pesnik judovskega porekla, v neodposlanem pismu francoskemu pesniku Renéju Charju, isto pa bi lahko veljalo tudi za pristopanje k njegovemu lastnemu opusu.

  • Ko ustreli pištola

    Jasna Lasja

    V slovenskem literarnem svetu obstaja dvom, ali je eminentni ruski prozaist, pesnik in dramatik Anton Pavlovič Čehov (1860–1904) dovolj intenzivno zastopan v slovenski literaturi v primerjavi s prisotnostjo njegovih dramskih besedil na naših odrih, kljub temu da je v svojem kratkem življenju ustvaril zavidljivo širok in »klasičen« literarni opus.

  • Med srno in potokom je spomin – čigav?

    Luka Benedičič

    John Burnside (1955) je škotski pesnik in pisatelj, prejemnik številnih prestižnih nagrad, tudi nagrade T. S. Eliota. Prevod njegove poezije je izšel v okviru avtorjevega gostovanja na letošnjih Dnevih poezije in vina, ki pa je bilo – zaradi Burnsidovih težav s srcem – le virtualno.

Izdelava: Pika vejica