Edo Torkar – Podaljšano poletje

Edo Torkar, Podaljšano poletje. Radovljica: samozaložba, 2016

Zarja Vršič

»En stavek napišeš, tri pa obdržiš zase,« je Torkarjev recept za pisanje v eni od njegovih zgodb iz zbirke Podaljšano poletje. Tega načela se očitno drži tudi sam, saj je zbirka sestavljena iz sedeminosemdesetih res kratkih zgodb, ki so razporejene kar po abecednem vrstnem redu, kar naj bi bralca – kot lahko preberemo na zavihku – odvračalo od iskanja kronoloških in vsebinskih povezav. No, kljub naključni razporeditvi je že na začetku jasno, da bo junak skoraj vseh zgodb šestdesetletni Edo z Gorenjske, ki malo poseda v gostilni, se malo sprehaja, malo osvaja ženske, malo piše, še največ pa filozofira. Zgodbice tako niso kratke zgodbe v svoji najstrožji definiciji, ampak bolj nekakšne vinjete, vtisi in opažanja. Kljub umanjkanju jasnega zgodbenega loka je Torkarjevo pisanje zaradi svoje iskrenosti, nepretencioznosti in preprostega jezika povsem simpatično, res pa je, da se Zgodbice pozabijo skoraj tako hitro kot se preberejo.

O avtorju. Zarja Vršič (1993) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani magistrirala iz primerjalne književnosti ter francoskega jezika, ampak jo v resnici zanima še veliko drugih stvari. Dela kot literarna kritičarka in prevajalka, včasih pa tudi kaj malega napiše.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Seks, droge in kozorogi

    Aljaž Krivec

    Predvsem pa knjiga postreže z zelo izrazito in močno atmosfero. Vonj zatona? Pa ja, dejansko je nekakšen vonj. Dejansko roman s svojim naštevanjem teh in onih mahinacij postaja prav nekoliko zoprn, nevaren in zatohel, po plati atmosfere torej nekako takšen kot svet, ki ga prikazuje, kar je pravzaprav redka čednost.

  • Ne stopi se dvakrat v isti gozd

    Zarja Vršič

    Če pride pri Prešernu popotnik v Afrike puščavo, pride v kratkoprozni zbirki Marka Pristova v gozd. Tam pa ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled.