Antologija: Slepomišnice

Več avtorjev in David Ličen ter Polona Kunaver Ličen, ur.: Jana Bauer in Katja Klopčič Lavrenčič, Slepomišnice. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2016.

Irina Lešnik

V pesniški antologiji Slepomišnice kljub naslovu ni veliko slepomišenja. Izbrane pesmi namreč združuje izredno pomembno področje otrokovih pravic. Otroške (tudi morebitne odrasle) bralce jemlje nadvse resno in poleg klasičnih otroških tem, povezanih z igro, šolo, odraščanjem, brezskrbnostjo, svobodo ipd., razkriva tudi resnejše teme, kot so vojna, lakota, osamljenost, smrt. V spremni besedi to »vesolje tem in pogledov, bolečin in radosti« še dodatno osmisli varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, z nekoliko neobičajnimi, a premišljenimi grafikami pa jih nadgrajujeta Polona Kunaver Ličen in David Ličen. 23 pesnic in pesnikov, uvrščenih v antologijo, je ustvarjalo skozi kar nekaj različnih generacij – začenši z Josipom Stritarjem (1836–1923) do najmlajše pesnice Simone Kopinšek (1981–). Se mar niso v tem dolgem obdobju spremenili otroci in posledično tudi zanje napisane pesmi? Zagotovo so se družbeno-zgodovinske okoliščine precej spremenile, vendar nekatere teme ostajajo večne. Osamljeno se lahko počutiš kot sirota pri tujih ljudeh (Sirota, Josip Stritar) ali na medmrežju (Nekaj ti moram povedat, Andrej Rozman Roza). Sodobni otroci še vedno potrebujejo pristen človeški stik, občutek varnosti in povezanosti ter kraj, ki ga lahko imenujejo dom. Tako izbrane pesmi ostajajo aktualne tudi za generacije otrok, ki šele prihajajo. Da bi le vsi stopili v ta svet s sončnico na rami (Otrok s sončnico, Srečko Kosovel).

O avtorju. Irina Lešnik (1989) po nekaj zbranih diplomah s področja humanistike in družboslovja piše in predava med Ljubljano in Koprom. Občasno jo odnese še kam dlje. V svojem raziskovalnem delu poskuša združiti težko ulovljivo polje umetnosti s pedagoško znanostjo in hkrati ohraniti suverenost obeh. Gledališče je njen drugi dom.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Limonada po indijsko

    Zarja Vršič

    Če se samo malo sprehodimo po opusu Anite Nair, v angleščini pišoče indijske pisateljice ter dobitnice številnih indijskih in tujih literarnih nagrad, bomo kmalu naleteli na ponavljajočo se tematsko paradigmo, ki zajema predvsem samoiskateljstvo romanesknih junakov in problem ženskega vprašanja v Indiji.

  • Triler, ki je tudi klasika

    Kaja Pinter

    Roman Vseh ptic petje ves čas hodi po meji med zunanjimi in notranjimi pokrajinami. S tem, ko poskuša brisati meje med njima, postavlja objektivno resničnost pod vprašaj in ustvarja zgodbo, ki jo je mogoče zapopasti z zelo različnih perspektiv, zaradi česar se roman bere kot sodobno, a hkrati nadčasovno delo.

  • Nekaj kratkega, nekaj sladkega

    Veronika Šoster

    Slovaška književnost je v slovenskem kulturnem prostoru še vedno precej uborno zastopana, vendar pa situacijo izboljšujejo nekateri nadobudni prevajalci, med njimi Andrej Pleterski, ki je tokrat uredil antologijo slovaške kratke zgodbe.