Baba babi babo

Ugledališčena poezija. Daktari, 24. maj 2012. Režiserka: Minca Lorenci. Igrata: Maruša Majer in Nina Ivanišin.

Mojca Kirbiš

V četrtek je v klubu Daktari gostoval avtorski projekt igralke Mince Lorenci, v katerem je ta »ugledališčila« poezijo naslednjih domačih pesnic: I. Simonović, S. Vegri, M. Škorjanec, Majarčičeve, N. Maurer, B. Korun, L. Poljanec, M. Kačič, F. Trojanšek, M. Vidmar, S. Hrastelj, A. Novak in M. Krese. Režiserka v 45 minut trajajoči predstavi zaobjame večino »žgočih« ženskih tem: hrepeneče iskanje (pravega) moškega, poroka in rojstvo otroka kot mejna in težko pričakovana momenta v življenju slehernice, žensko prijateljstvo in rivalstvo, iskanje ženske identitete in odnos med materjo in hčerjo. Avtorica projekta pri tem ne skriva, da je idejno povezovalna nit teh razdrobljenih tematskih sklopov prav na odru odsoten moški. Že svoj uvodni nagovor v gledališkem listu nekoliko provokativno zaključuje na način: »Ker ni lepšega na svetu, kot moški, ki te pogleda.« Kljub prvemu vtisu, da se utegne predstava spogledovati z antifeminističnimi tendencami, ta poda premišljen avtorski pogled na žensko tematiko. Tako je recimo ironično reflektiran tako poročni ritual (v močnem prizoru, kjer je nevesta s prisiljenim nasmeškom na obrazu obmetavana z rižem), kot tudi vsesplošno glorificirana materinska vloga, ki se v uprizoritvi lahko gleda pravzaprav na oba načina – tako s humorno distanco kot tudi z globokim in neposrednim vživljanjem v izkušnjo. V prizoru izpovedovanja erotičnih doživetij je seks (z moškim) ženskama instrument za boljše spoznanje samih sebe. Sicer odsoten moški pa v predstavi navsezadnje nastopi kot občudovan objekt in potreba po njem se pravzaprav porodi močni in paradoksalno na nek način že »samozadostni« ženski.

Poezija je v predstavi material, ki si ga režiserka popolnoma prisvoji. To pomeni, da uprizoritev ne deluje kot sklop pesniških drobcev, ampak se ti precej različni tekstovni nastavki skozi idejo predstave povežejo v organsko celoto in delujejo neodvisno od svojega »vira« in zato vitalno součinkujejo z drugimi elementi uprizoritve. Ugotoviti je namreč, da je poezija, ki je zastopana v predstavi, v obilici ženskih subjektov precej raznovrstna. Omeniti je pomembno že časovni razpon, v katerem so nastali teksti. Tako je recimo poezija Franje Trojanšek, rojene leta 1867 (navsezadnje je uprizoritvi potrebno priznati tudi določeno »samosvojost« pri izbiri imen) soočena s poezijo Barbare Korun skoraj stoletje kasneje. Režiserka na take časovne preskoke znotraj kolaža pesniških besedil tudi ustrezno reagira in recimo tekst nemalokrat ironizira s tem, ko ga sooči z istočasnim dogajanjem na odru, kar povzroča potujitveni učinek.

Uprizoritev deluje prožno tudi s svojimi posegi v občinstvo. Zasluge za to, da se pesniški drobci v predstavi organsko zlijejo v celoto, imata tudi mladi igralki: ekspresivna Maruša Majer in nekoliko bolj zadržana Nina Ivanišin. Bosi in oblečeni v romantične oblekice na odru pravzaprav velikokrat igrata druga proti drugi. Predstava se zaključi z njuno improvizacijo, kjer ženski-igralki v preskoku iz odrske »iluzije« v vsakdanjo »realnost« komentirata tudi svoj realni tekmovalni odnos na slovenskih odrih. Pred nami se je torej odvilo kratko(časno) in intenzivno srečanje z babami, kot jih vidi Minca Lorenci, na podlagi drobcev iz slovenske ženske poezije.

O avtorju. Mojca Kirbiš, rojena leta 1981 v Mariboru, je diplomirala iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in magistrirala iz vzodnoevropskih študij na Svobodni univerzi v Berlinu. Občasno piše književne recenzije in kritike ter prevaja.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Najlepša slovenska beseda?

    Julija Potrč

    Zasanjani oblački, ki s plakatov in zloženk vabijo na srečanja s sodobnimi pesniki z vsega sveta in z njihovo poezijo, so se letos poleti tretjič … →

  • Relevantnost poezije med zasebnim in političnim

    Andrej Hočevar

    Ko so organizatorji festivala Dnevi poezije in vina briške griče – kjer se je vino s pesniki razumelo nemara bolje kot njihovi preponosni vinarji – … →

  • Spopad s pismi, recenzijo, gledališčem in literarnim večerom

    Aljaž Krivec

    V okviru treh večerov, imenovanih Ljubezen v pismih, smo si lahko v Slovenskem mladinskem gledališču ogledali Pisma Nori, Pisma Théu in Pisma Joži. Prvi od … →