John Green: Kdo si, Aljaska?

Prevod Ana Barič Moder, spremna beseda Breda Jelen Sobočan, Mladinska knjiga

Gaja Kos

Na vprašanje Kdo si, Aljaska? na prvi pogled ni težko odgovoriti – punca, ki je bila do sedmega rojstnega dne Mary, potem pa je kot darilo dobila dovoljenje, da si sama izbere ime; punca, nagnjena k lumparijam in kreatorka najboljših potegavščin; punca, ki je hodila z Jakom; punca, ki je druge učila matematiko; punca, ki je kadila in pila … Toda po drugi strani nekatera vprašanja vendarle ostajajo brez odgovorov – zakaj je bila včasih žalostna?; od kod njena muhavost?; zakaj je naredila to, kar je? V bistvu je precej laže odgovoriti na vprašanje, kdo je Miles Halter – šestnajstletnik, ki se zavoljo lova na »véliki morda« iz Floride preseli v internat v Alabamo; protagonist in prvoosebni pripovedovalec romana mlajšega ameriškega pisatelja Johna Greena, ki smo ga lansko leto spoznali z odličnim romanom Krive so zvezde; poznavalec zadnjih besed: »Učenje zadnjih besed je bila moja razvada. Drugi so imeli čokolado; jaz sem imel izjave s smrtne postelje.«; prej človek brez prijateljev (a iz ljubeče družine), zdaj član klape, ki mu nadene vzdevek Bajs (ker je suhec). Ko dobijo dijaki pri predmetu verstva sveta za nalogo, naj si zastavijo vprašanje: »Kaj je najpomembnejše vprašanje, na katero moramo odgovoriti ljudje?« in nanj esejsko odgovorijo, se Bajsovo glasi: »Kaj se zgodi z nami, ko umremo?«, vprašanje njegovega cimra in najboljšega prijatelja Polkovnika pa: »Zakaj se dobrim ljudem v življenju godijo grozne stvari?« Tedaj se fanta seveda še ne zavedata, da si bosta kaj kmalu obe vprašanji zastavljala ne (le) zaradi šole, ampak precej bolj temeljito zaradi izgube prijateljice. Roman je razdeljen na dva dela, na prej in potem, pri čemer se v prvem delu odšteva dneve do usodnega dogodka, v drugem pa sešteva tiste, ki so od njega minili, s čimer, sploh v prvi polovici, avtor na enostaven, a učinkovit način doseže stopnjevanje napetosti oziroma dramatičnost. Poleg opisov tkanja prijateljstev in simpatij ter ljubeznskih zvez, razredne dinamike (delitev na t.i. dvoživke in običajne učence) in uganjanj potegavščin – torej prejkone srednješolskega vsakdanjika, roman razkriva (zelo različna) družinska zaledja junakov in tako njim kot tudi bralcem zastavlja kompleksna vprašanja – kako drug drugega spreminjamo, kako živeti s krivdo in se spopasti z izgubo, kako nadaljevati, v kaj verjeti, kako se izviti iz blodnjaka trpljenja? Avtor ponudi enega od možnih odgovorov, a bralec lahko poišče sam svojega. Kljub temu, da je roman Kdo si, Aljaska? sploh v drugi polovici emocionalno nabit in premišljujoč o zahtevnih življenjskih vprašanjih, zna avtor skozi celotno pripoved ostati tudi duhovit in tako dobro lovi ravnotežje med svetlobo in temo, lahkotnostjo in težo ter akcijo in refleksijo, kar knjigi zagotavlja tako kvaliteto kot tudi izjemno berljivost. Kdo si Aljaska? je skratka roman, ki se odlično poda zbirki Odisej ob njeni štiridesetletnici.

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Od enega slončka do petnajstih metuljčkov

    Gaja Kos

    Učbenik ali delovni zvezek za matematiko? Ne! V najnovejši slikanici Lile Prap, ki nadaljuje svojo živalsko (poučno) slikaniško linijo, gre za spoj naravoslovnih podatkov in, ja, matematike, natančneje urjenja štetja.

  • Na avtobusu pa samo odrasli, ki berejo knjige za otroke …

    Gaja Kos

    Tivoli, zbirališče avtobusov, pet petnajst zjutraj. Lahko bi šlo za končni izlet, če ne bi bila Ljubljana pod snegom in če ne bi bile namesto kopalk in žepnine za pico … →

  • Težko je biti (mumin)očka

    Gaja Kos

    Muminočka tare občutek nekoristnosti; da bi se znova našel in osmislil, s svojo družino (pridruži se jim še mala Mi) odpluje na otok s svetilnikom, kjer naj bi začel novo življenjsko poglavje.