Gatsby v novi preobleki

F. Scott Fitzgerald, Mladi bogataš. Prevod: Maja Novak. Ljubljana: Modrijan, 2017 (zbirka Svila)

Zarja Vršič

Novela Mladi bogataš je v zbirki kratke proze izšla eno leto za romanom Veliki Gatsby, bralec pa bo verjetno opazil, da je zasnova prvega teksta sumljivo podobna drugi: gre za zgodbo o mladem zdolgočasenem bogatašu, ki se v času med svetovnima vojnama zapleta v številne ljubezenske dogodivščine.

Vezni člen med glavnim junakom, bogatašem Ansonom Hunterjem, je – spet, kot pri Gatsbyju –, zunanji pripovedovalec, Ansonov neimenovani prijatelj, s katerim sta bila nekaj časa oba častnika v ameriški vojski. Pripovedni slog je podvržen dolžini obeh knjig; ker je Mladi bogataš novela na nekoliko manj kot stotih straneh, ima tretjeosebni pripovedovalec nekoliko več dela, saj se dogajanje, razvlečeno čez čas sedmih let, ne more razviti skozi dialoge. Teh je v noveli relativno malo.

Za tako kratko novelo pa se v sedmih letih zgodi veliko; pravzaprav iz glavne zgodbe štrli veliko »poganjkov«, vsak od njih pa bi lahko, ne da bi okrnil tok glavne pripovedi, bil (kratka) zgodba zase. Eden takih primerov je na primer stranska zgodba o Ansonovem stricu, njegovi ženi in njenem ljubimcu. Ker za njeno elaboracijo ne ostane veliko časa (ni namreč tako pomembna), je opisana hitro in površno.

Neimenovani prvoosebni pripovedovalec že na začetku novele poudari pomembno razliko med »nami« in »njimi«, torej med srednjim ali nižjim družbenim razredom (ki mu pripada večina populacije) ter bogataši, s tem pa se nekako zaveže, da bo v pripovedi zavzel nevtralno stališče: »Naj vam povem o neznansko bogatih ljudeh: drugačni so od vas in mene. Že zgodaj so imeli premoženje in uživali v njem, to pa jih je nekako zaznamovalo, mehki so postali tam, kjer smo mi trdi, cinični, kjer smo mi zaupljivi, in če se sami niste rodili bogati, je kaj takega sila težko razumeti.«

Čeprav večino pripovedi sestavljajo Ansonove ljubezenske peripetije, pa se srž novele skriva prav v dejstvu, da protagonist pripada višjemu družbenemu sloju. Tukaj je spet opazna podobnost z Jayem Gatsbyjem: čeprav oba uživata spoštovanje drugih, sta v resnici osamljena in odrinjena na rob. Anson vsemu svojemu bogastvu navkljub ne more dobiti tistega, kar v resnici hoče: ljubezni.

Čas, v katerem živita Anson in Jay Gatsby, je obdobje med obema vojnama. FitzgeraldMladem bogatašu takratni politični situaciji ne nameni veliko besed, govori le o »sistematični histeriji vojne« in o dejstvu, da je Anson pripovedovalca spoznal leta 1917 na častniškem plesu v New Yorku. Začetna vojna evforija, vzponi in padci ameriške ekonomije ter doba džeza predstavljajo ogrodje, na katerem se odvija zgodba. Anson se mora kot pripadnik stare bogataške družine, ki je »pomagala graditi New York« (in torej obogatela konec 19. stoletja) soočiti s številnimi družbenimi spremembami, denimo s prihodom »nouveaux riches« (ena izmed njih je tudi njegova ljubica Dolly Karger) in hkrati s svojim lastnim propadanjem. Čeprav je konec odprt in vsaj deloma pozitiven (Anson in pripovedovalec se odpravita na potovanje z ladjo in novim ljubezenskim dogodivščinam naproti), pa Anson v svojem zasebnem življenju doživi več padcev kot vzponov. Večina njegovih prijateljev s kolidža (kot tudi obe njegovi resnejši punci) se je poročila in zdaj zanj nimajo več časa, Anson pa se zredil in še bolj vdal alkoholu.

Čeprav Mladi bogataš ne dosega Gatsbyjevega šarma in se na prvi pogled bere zgolj kot variacija na že uporabljeno temo, novela vseeno ni samo zlajnana pripoved o frivolnih pripetljajih mladega bogataša, ampak utegne biti za bralca zanimiva predvsem zaradi svoje umeščenosti v konkretni dogajalni prostor in čas. Ob Fitzgeraldovih preostalih mnogo izvirnejših delih pa bo verjetno še naprej zasedala postransko mesto.

O avtorju. Zarja Vršič (1993) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani magistrirala iz primerjalne književnosti ter francoskega jezika, ampak jo v resnici zanima še veliko drugih stvari. Dela kot literarna kritičarka in prevajalka, včasih pa tudi kaj malega napiše.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Med prividom in resničnostjo ali med življenjem in smrtjo

    Aljaž Koprivnikar

    Češki filozof, pisatelj in dramatik Ladislav Klíma (1878-1928) sodi med ene izmed najbolj zanimivih, svojevrstnih in tudi provokativnih imen češke literature 20. stoletja.

  • Anna Seghers – Izlet mrtvih deklet

    Ana Geršak

    Ko je Anna Seghers pisala Izlet mrtvih deklet, se druga svetovna vojna še ni iztekla. Pa vendar je bila usoda naslovnih deklet, njenih sošolk, ki so tistega brezskrbnega popoldneva 1913 srebale kavo ob Renu, takrat že zapečatena.

  • Stefan Andres – El Greco slika velikega inkvizitorja

    Ana Geršak

    Le redkokdaj se zgodi, da bi naslov tako točno povzemal vsebino knjige kot v primeru Andresovega El Greco slika velikega inkvizitorja. Še redkeje se zgodi, da bi naslov tako natančno povedal vse, kar je o knjigi povedati.