Fran Milčinski in Ana Razpotnik Donati: Butalski policaj in Cefizelj

Sanje

Gaja Kos

Ob četrti slikanici (Laž in njen ženin, Kako so si Butalci omislili pamet, V Butalah sejejo sol in najnovejši Butalski policaj in Cefizelj) pred osmimi leti sestavljenega tandema Fran Milčinski in Ana Razpotnik Donati upravičeno lahko govorimo o pravi butalski seriji. Vsem slikanicam je skupno, da so v vseh pogledih skrbno narejene, predvsem pa je njihov adut prava izbira ilustratorke. Ana Razpotnik Donati zna namreč s svojimi živahnimi, prijaznimi, igrivimi in humornimi ilustracijami odlično ujeti butalskega duha in ga hkrati narediti brezčasnega, torej prav toliko današnjega, kot je bil včerajšnji in še od prej. Na neke bolj davne čase tako kaže predvsem jezik, še prav posebej zgovorno tale stavek: »O tem policaju je slišal tudi grozanski razbojnik Cefizelj, ki so pravili, da je že sedem ljudi zadušil in tri ženske.« Pred nami je tokrat zgodba o tolovaju Cefizlju, ki mu butalski policaj ni in ni kos – vsakič znova pade na preprosto, pravzaprav skoraj isto finto, da nam ga je že kar malo žal, pa čeprav se seveda njegovi naivnosti in neumnosti istočasno tudi privoščljivo nasmihamo. Poleg tega je to zgodba, katere delček je prešel tudi v bolj splošno, vsakdanjo rabo; v mislih imam seveda znameniti Hop, Cefizelj, kar je v šali marsikdo gotovo kdaj izrekel, pri čemer pa ni nujno, da se je takrat spomnil, od kod Cefizelj sploh pride. Zdaj (spet) vemo: »Hop, Cefizelj, te že imam!«

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Fran Milčinski in Ana Razpotnik Donati: V Butalah sejejo sol

    Gaja Kos

    Zadnjič so v Butalah iskali pamet, tokrat sejejo sol. Sitno je namreč, da je treba daleč ponjo, pa še je ni pri roki, ko bi … →

  • O dobrih in slabih knjigah

    Tina Bilban

    Knjige bi se morale deliti samo na dobre in slabe. Dobra literatura je tista, ki ne pristaja na klišeje in odpira pogovor o temeljnih temah našega sveta, ki jih je včasih sicer bolj udobno puščati netematizirane.

  • Se srečajo detektiv, čarovnik, tabornik in nasilna najstnica …

    Gaja Kos

    Če je torej teorija še nekoliko nepopolna, pa je praksa izdajanja domačih in prevajanja tujih žanrskih del bogata in zanimiva. Torej veselo – in brez predsodkov – na branje!