Epileptična nevrotransmitrska avtocesta med Ljubljano in Amsterdamom

Janja Rakuš, Voodoo valček za epileptike. Maribor: Pivec, 2014.

Miša Gams

Janja Rakuš je pisateljica, performerka in vizualna analitičarka, ki je razpeta med Slovensko Bistrico in Amsterdamom, kjer je pred petimi leti zaključila študij performativne in vizualne umetnosti. Po romanih Električna zadrga, Amsterdam 12.75 Ram in Hotel Andro.gen je pred kratkim pri založbi Pivec izšel njen najnovejši roman Voodoo valček za epileptike, v katerem razgrajuje nekatere teme iz prejšnjih del, ki jih prikaže v še bolj fragmentirani in eksplozivni obliki, kot smo je bili vajeni do sedaj. Gre za konceptualno delo, skozi katerega se s težavo prebijemo, če ga prebiramo po linearni poti, saj je »motor«, ki protagoniste in naracijo zgodbe poganja naprej, sestavljen iz epileptičnih, kozmoloških, antropoloških, poetičnih in alkimističnih dognanj, ki v svojem nizu sestavljajo nekakšno časovno spiralo, v kateri se nehote znajdemo na samem začetku. Rakuševa v svojem romanu ne pokaže samo na dejstvo, da je prava narava časa ciklična, medtem ko je realnost že v osnovi sestavljena iz vizualnih in zvočnih fragmentov, temveč pokaže na prepredenost epileptičnih razodetij z religioznimi izkušnjami in gnostičnimi spoznanji, racionalnih ugotovitev z iracionalnimi »vrinki« in sodobnih fetišev s prastarimi tabuji, okrog katerih se travmatično jedro v iskanju katarze vsakič znova razpira. Konstrukt realnosti je umetniški in hiper-realen, česar se avtorica zelo dobro zaveda: »Metapoetičen svet ni Realen, ampak Hiper-Realen. Doma nismo v naravi, doma nismo v kulturi, doma smo v Umetnosti. Umetnost ne zavrača sveta socialne vsakdanjosti, ga ne zanika in ne zavrže. Umetnost svet presvetli in uredi. Iz socialne flore-in-favne vstopa v tempelj Muz in ustvarja tisto, kar ga presega.«

Avtoričino tehniko pisanja bi lahko označili za surrealistično (dadaisti in nadrealisti so na začetku 20. st. ustvarjali svoje pesmi tako, da so vlekli posamezne verze iz klobuka in jih po naključnem redu sestavljali v celoto, kasneje pa sta B. Gysin in W. S. Burroughs s pomočjo t. i. »cut-up« tehnike razrezala svoje zapise in jih sestavila v romane ter vizualne in zvočne kolaž), če se ne bi med branjem Voodoo valčka nalezli nelagodnega občutka, da je tudi avtorico med pisanjem vodila neka nevidna roka, ki jo je usmerjala v točno določeno in predvidljivo smer. Bralec med prebiranjem romana dobi namreč občutek, da ne gre zgolj za malce nenavadno literarno delo, temveč za večplastni gnostični esej, ki na nekem nezavednem nivoju ustvarja pravo pravcato epileptično sekto apokaliptičnih razsežnosti: »Epilepsija je performativna vez med Vidnim in Nevidnim. Zmešnjava čutil in mračna mehanika nevrološkega stroja. Brazgotina, ki nenadoma razkrije katalog nasilja in ekstravagantne kreativnostiAvtorica neposredno kritizira potrošniško družbo (»Danes ljudje slišijo reklame, letijo v šoping in temu pravijo svobodna volja.«) in sodobno medicino, ki epilepsijo reducira na nevrološko oz. psihično motnjo, in z navajanjem vznesenih, božjastnih stanj Dostojevskega, Vincenta van Gogha in Arthurja Rimbauda odpre povsem novo razumevanje tega fenomena. V devetem poglavju oz. v Deveti uri romana, ki nosi pomenljiv podnaslov Hipergrafično romanje v 36 urah, se leva in desna možganska polovica usklajujeta v ritmu vojaškega korakanja: »Obul sem čevlje svojih Prednikov, / opasal nov iPod. / Leva, Desna / Artur, Vincent / Fotografiram svoje Misli, / snemam svoj Glas. / Leva, Desna / Artur, Vincent / Sakralne Stopinje, / Mitološki Jazz.«

Voodoo valček za epileptike je poleg filozofske širine (v romanu avtorica med drugim omenja tudi osnovna izhodišča darvinizma, marksizma in freudizma) in antiideološke ostrine tako vizualno kot zvočno izredno razgiban eksperimentalni roman. Vizualno ga poleg inovativnega literarnega gradiva in odlomkov iz Biblije sestavljajo tudi t.i. hipergrafije (digitalno narisane risbe, opremljene s kratkim filozofskim prebliskom, ki jih avtorica objavlja na Facebook strani Nihče noče biti tvoj prijatelj), medtem ko za zvočno podlago poleg prej omenjene koračnice poskrbijo odlomki iz pesmi Jimija Hendrixa ter skupin The Beatles in Pink Floyd, s katerimi gradi napetost do epileptičnega ali seksualnega vrhunca: »ALL THAT YOU SLIGHT / v usta / AND EVERYONE YOU FIGHT/ v rit / ALL THAT IS NOW / oooh yeeah / ALL THAT IS GONNE / oooooh aaaaah/ ALL THAT’S TO COME / oooooh my / AND EVERYTHING UNDER THE SUN IS IN TUNE / my my mmmy / BUT THE SUN IS ECLIPSED BY THE MOON / God!«

V Sloveniji bi težko našli literarnega avtorja, ki v svoja dela vnaša toliko hermenevtične odprtosti in interdisciplinarne prepletenosti, kot jo v svoja dela vnaša prav Rakuševa s svojo specifično tankočutnostjo do problemov in izzivov sodobne družbe. Voodoo valček za epileptike lahko namreč beremo na različne načine – tudi kot spletni dnevnik, priročnik za vstajnike in mitološko sakralno čtivo. Zato ne preseneča, da psihoanalitik Dušan Rutar v spremni besedi k romanu spregovori tudi o potrebi po odprtem bralcu: »Bralec bi moral biti nenavaden, benevolenten, odprt do besedila, ki ga bere, saj je to pomembnejše od njega. Če ni odprt, je besedilo težko in celo nerazumljivo. Je osamljeno in samotno, avtistično. Srečevanja potem niso mogoča.« Skratka, pomembna lekcija za vse, ki dvomijo, da s svojimi ravnanji, pisanji in branji ne morejo spreminjati sveta okoli sebe.

O avtorju. Miša Gams je magistra antropologije vsakdanjega življenja, vendar ji ta študij koristi iz povsem drugih razlogov, kot je sprva domnevala. Z veseljem se namreč loteva vsakdanjih opravkov, kot so čiščenje, pospravljanje in popravljanje, delo na vrtu, skrb za otroka, pogovor z namišljenim prijateljem itd. V prostem času kdaj napiše tudi … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Telesa v svetlobi

    Domen Slovinič

    Tone Škrjanec je pesnik, ki je v zadnjih petnajstih letih izdal lepo število zbirk, poleg tega je avtor številnih prevodov, predvsem ameriških avtorjev, kot sta npr. … →

  • Tomaž Šalamun: Dobra poezija širi svet, pomaga dihanju Zemlje, prinaša lepoto, mir

    Petra Koršič

    Te dni je zame Tomaž Šalamun živ skozi glas, stišan glas na številnih posnetkih, tako da se trudim jasno slišati, razumeti, kaj mi je povedal, … →

  • Delavci strašijo … nabreklo

    Domen Slovinič

    Literarnega delo Iva Svetine verjetno ni treba posebej predstavljati – je avtor dvajstetih dram, petih pravljic, treh zbirk esejev in osemindvajsetih pesniških zbirk. Z nekaterimi … →