David Krančan: Grdina; Andrej Štular: Bežimo, svet se podira; Kaja Avberšek: Leteča lesica

Forum

Gaja Kos

Stripburger tokrat v svojih Posebnih izdajah ponuja Zverinice iz Rezije v stripu. Kaja Avberšek se je v svojem prepoznavnem slogu lotila leteče lesice – slednja je premetena kot vse njene vrste, a to ne prepreči njenega klavrnega konca. Pravzaprav se je lesice v eni knjigi lotila kar dvakrat, prvič po ljudski pripovedki Volk v Žbajančičevi sobici (to imenuje Predzverinica), drugič po pripovedki Lisica bi se rada naučila leteti (Glavna zverinica). Na začetku knjige bomo našli opombo, da se avtorica v prizadevanju za ohranitev pristnega vzdušja drži izvirnega zapisa zgodbe – torej kot jo je zapisal in priredil Milko Matičetov, kjer je to le mogoče. Takšna odločitev je vsekakor na mestu, ob tem pa avtorica vendarle poskrbi tudi za aktualizacijo in humorne vložke – leteče lesica si na primer popeva Od višine se zvrti … –, s čimer pripovedko še približa sodobnemu bralcu, kar seveda stori forma stripa že sama po sebi. David Krančan se z bolj polno ilustracijo loti Grdine, »ničkaj prijetnega nestvora«, ki si poželi slastnega zalogaja – skoraj ga že dobi, ko se vmeša (še ena) premetena lisica in ji prekriža načrte. Tudi Krančan pokaže smisel za humor in izpiše ter izriše napeto zgodbo o neuspešnih Grdininih poskusih, da bi koga pohrustala; po ljudski pripovedki Grdina pod kamnom. Najbolj nenavadna pa je v kontesktu stripa knjižica Andreja Štularja Bežimo, svet se podira! (po istoimenski pripovedki), v kateri je uporabil kolažno tehniko, ki vsebuje najrazličnejše materiale (les, gumbe, žeblje, papir itd.), s pomočjo katerih je učinkovito in inventivno (npr. prizor z živalmi v gozdu) ustvaril tako junake kot tudi različna prizorišča, po katerih vandrajo kokoš, petelin, gos in oven, medtem ko bežijo pred podirajočim se svetom. Trojica trdo vezanih kvadratnih knjižic na sodoben način približa ljudsko izročilo sodobnemu bralcu, zaradi česar je tokratni Stripburgerjev projekt nedvomno dragocen.

 

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • O dobrih in slabih knjigah

    Tina Bilban

    Knjige bi se morale deliti samo na dobre in slabe. Dobra literatura je tista, ki ne pristaja na klišeje in odpira pogovor o temeljnih temah našega sveta, ki jih je včasih sicer bolj udobno puščati netematizirane.

  • Se srečajo detektiv, čarovnik, tabornik in nasilna najstnica …

    Gaja Kos

    Če je torej teorija še nekoliko nepopolna, pa je praksa izdajanja domačih in prevajanja tujih žanrskih del bogata in zanimiva. Torej veselo – in brez predsodkov – na branje!

  • Pravica do dobrih knjig

    Gaja Kos

    Kot običajno, je nekoliko zagonetno tudi vprašanje, komu je antologija namenjena – otrokom ali njihovim staršem? Obojim, seveda. Upoštevajoč pesmi same predvsem otrokom, ampak tudi odrasle so (i)zbrani verzi zmožni lopniti po glavi, jim nastaviti zrcalo ali ponuditi razgled, jih vznemiriti, razveseliti ali užalostiti.