Catherine Storr in Marjorie-Ann Watts: Pametna Lili in neumni volk

Sodobnost International, prevod Branka Dobovšek Dekleva

Gaja Kos

Volkovi so stari znanci otroške književnosti, običajno v vlogi zlobnežev, ki so vselej na lovu za dobrim (človeškim) grižljajem, še raje pa kar za celim obedom. Nič drugače ni v ilustrarani knjigi Pametna Lili in neumni volk angleške pisateljice Catherine Storr (1913–2001), ki si je prigode o volku in deklici izmišljala za svojo hčer, prepričano, da volk preži pod njeno posteljo. Ker gre torej za »tolažilne« zgodbe, v katerih mora biti volk seveda vselej poražen, pa čeprav gre včasih za las, se kosmatincu zalogaj v obliki Lili vztrajno izmika. Kot pove zgovoren naslov, deklica volka v vseh trinajstih poglavjih premaga oziroma vsakič znova vrže na finto zahvaljujoč svoji pameti, iznajdljivosti, prebrisanosti in pogumu. Roko na srce, pri tem nima ravno najtežjega dela, ker volk res ni med najbolj brihtnimi. Lačna zverina je prikazana tako, da se bralcu tu in tam prav zasmili, predvsem pa ga s svojo naivnostjo in omejenostjo spravlja v smeh; tako je volk pravzaprav bolj zmešano simpatičen kot pa grozeč lik. Ena izmed odlik knjige so vsekakor izvirne domislice in duhoviti dialogi med volkom in Lili, omeniti pa je treba tudi zanimivo zasnovo; prigode namreč temeljijo na znanih besedilnih oziroma vsebinskih predlogah, ki služijo kot okvir, znotraj katerega daje Catherine Storr duška lastni domišljiji. Tako bomo v knjigi našli sklicevanje na Rdečo kapico, tri prašičke, volka in sedem kozličkov, Jakca in čudežni fižolček itd. Volk je namreč bralec, in sicer bralec pravljic, vendar je pri tem pogosto površen (in mimogrede spregleda kak ključen detajl), predvsem pa jih (zmotno) razume in jemlje kot izhodišča in napotke za realno (volčje) življenje. Zakaj (nekaterim) volkovom uspe pojesti majhne deklice, njemu pa ne?! »Zato, ker to ni pravljica.« mu potrpežljivo razloži Lili. Knjiga Pametna Lili in neumni volk je torej navdušujoča tudi zato, ker v sebi skriva pravo zakladnico »klasičnih« pravljičnih likov in motivov, ki jih bodo nekoliko starejši oziroma bolj načitani bralci verjetno že poznali, mlajše pa utegnejo napotiti k novim branjem in literarnim odkritjem.

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • O hruškah, knjigah, ki jih je premalo, in policah, na katerih včasih kaj manjka

    Gaja Kos

    Nedavno sva z odgovornim urednikom ugotovila, da v Literaturi že nekaj let ni bilo govora o tem, kaj se pri nas dogaja na področju mladinske … →

  • Nekaj pisem, cel svet

    Gaja Kos

    Založbe Chiara doslej nisem povezovala s knjižnim programom za otroke ali mladino, morda še najbolj s priročniško literaturo. A kot kaže prelet njihove spletne strani, se nekaj naslovov pojavlja tudi s tega literarnega področja, med njimi še posebej pade v oči knjižica Pisma Božičku, ob kateri sem zastrigla z ušesi že zaradi imen na platnici – avtorja sta namreč uveljavljena in nagrajevana domača pisateljica in ilustrator, Janja Vidmar in Peter Škerl.

  • O dobrih in slabih knjigah

    Tina Bilban

    Knjige bi se morale deliti samo na dobre in slabe. Dobra literatura je tista, ki ne pristaja na klišeje in odpira pogovor o temeljnih temah našega sveta, ki jih je včasih sicer bolj udobno puščati netematizirane.

Izdelava: Pika vejica