Čarovnija ali domišljija?

Patrick Wirbeleit, Uwe Heidschötter, Škatla: Nobenih neumnosti. Prevod: Anja Golob. Ljubljana, VigeVageKnjige, 2019 (zbirka Risoromani)

Katja Štesl

Del otroške stripovske serije Škatla, podnaslovljen Nobenih neumnosti, je tretji od štirih, ki jih lahko beremo v slovenskem prevodu. Serijo ustvarjata scenarist Patrick Wirbeleit in risar Uwe Heidschötter s plemenito intenco, da bi strip pomagal otrokom pri učenju branja in razvijanju afinitete do te dejavnosti. To se na formalni ravni kaže s precej preprostimi prijemi, ki upoštevajo ciljno publiko: velika in razločna pisava, očarljive barve (nekričeče, vendar še zmeraj polne), nezapletene mreže okvirčkov, ki jasno določajo vrstni red branja itn. Obenem pa strip mladih bralcev ne podcenjuje; omogoča jim pristno identifikacijo s psihološko dovršeno oblikovanimi liki in dobro zasnovo ter lokom zgodbenega dogajanja.

Pomenljivo je, da imata na naslovnici upodobljena junaka Ahac in njegova čarobna Škatla zaskrbljene obraze – edinokrat v celotni seriji, povsod drugod ju zaznamuje igriv nasmešek; obenem pa je tudi ozadje temno, saj se najpomembnejši zaplet stripa zgodi v temnini noči. Strip na podlagi razmeroma enostavnega zapleta, ko trmasta igra ali bolje rečeno neumen spor privede do resne nevarnosti, prevprašuje razmerje med otroštvom in odraslostjo (kdaj se prvo konča in drugo začne) ter opredeljuje romantično opredeljeno čarobno moč, ki jo ima otroštvo napram varnosti bolj premišljene odraslosti. Ko Ahac skuša pretentati svojo večerno najstniško varuško Jano s trikom, ki deluje zgolj na odrasle, presenečen ugotovi, da je Jana nanj odporna, saj je v želji po dodatnem zaslužku Ahačeve starše prepričala, da je starejša. Vendar se razlika v letih že kaže v načinu dojemanja čarovnije: za varuško je Škatla zgolj zanimiva igrača.

Delo odlikuje vpletanje magičnosti, ki bi jo le stežka označili kot zgolj domišljijsko igro, saj ima resne posledice v dejanskem svetu, v povsem realistično, sodobno in aktualno izrisanem prostor-času. Kljub upoštevanju fiktivne narave knjige gre za motive, s katerimi so si ciljni bralci karseda domači: preganjanje dolgčasa, nagajanje varuški, nerodne nesreče s pametnimi telefoni, pomembnost lastništva televizijskega daljinca. Hkrati pa je izrednega pomena, da srečen razplet ni odvisen le od učinkovitosti čarovnije, marveč se nanjo spomni »realni« fant Ahac – Škatla mu ob tem le pomaga, uspeh pomoči je pogojen z Ahačevo nepremišljeno radovednostjo, kar ima dvoje »naukov«: da ima vsak kovanec dve plati ter da je v težkih situacijah razum veliko prikladnejši od panike.

Na ravni glavnih dveh junakov se vzpostavlja čudovit kontrast: prizemljen, iskren fant Ahac in čarobna pobalinska Škatla sta odličen tim za avanture. Strip tako odlikuje hitro sosledje akcij, ki ohranjajo bralčevo zanimanje za branje in ki so vseeno vzročno-posledično pogojene ter ne delujejo trivialno. Pomembno je, da karakterizacija ni črno-bela: Ahac kot glavni junak nima nič kaj pretiranih super-lastnosti, razpon čustev, ki jih doživlja, je širok in jasno izražen. Kljub temu da gre za fanta, mu je dovoljena zaskrbljenost, strah pred razočaranjem staršev in pristne prijateljske vezi.

Delo je z uvodno razlago pomembnih likov in čarobnih predmetov ter njihovega učinkovanja zasnovano na način, da ga je možno brati samostojno serialnosti navkljub, navezovanje na prejšnji dve izdaji pa seveda doprinese k pomenu. Posebna odlika stripa je poleg privlačne, tehnično učinkovite ter kompozicijsko premišljene likovne plati njegova nedidaktičnost, ki se tako pogosto vsiljivo vpleta v knjige, namenjene mlajši populaciji. Strip ni osnovan zgolj na humorju in enoznačnem tipskem oblikovanju likov, poleg vsega pa preko identifikacijskih postopkov še spodbuja kreativno igro otrok in razblinja domišljijske blokade. Založba VigeVageKnjige si tako zasluži posebne pohvale za izbor prevodnega gradiva in doprinos kvalitetnega otroškega stripovskega čtiva v slovenski prostor.

O avtorju. Katja Štesl je magistrica primerjalne književnosti, ki jo zanima sodobna, predvsem alternativna stripovska ustvarjalnost.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Strast in smrt gospodarja nasipov

    Iztok Sitar

    »To je knjiga, ki smo jo najbolj sovražili.« je bila prva reakcija na stripovsko priredbo nemške klasike Theodorja Storma v likovni izvedbi Ute Helmbold. Novela Jezdec (Der Schimmelreiter) iz leta 1888 je namreč še zdaj obvezno branje za nemške šolarje in nenehen boj za preživetje z neusmiljeno naravo v devetnajstem stoletju pač ni tema, ki bi zanimala sodobno mularijo.

  • Pesem o samoti in tišini

    Iztok Sitar

    Valovi brezšumno pljuskajo ob skalno obalo otočka s svetilnikom. Stara ribiška barkača neslišno pluje proti samotnemu otoku. Jata galebov se nemo puli za ostanki hrane, ki jo ribiča mečeta čez krov.

  • Dežela strahopetcev

    Iztok Sitar

    Strip je nastal (in izšel v dveh delih v letih 2015 in 2016) kot priredba istoimenskega romana francoskega pisatelja in režiserja Philippea Claudela. Manu Larcenet je iz obsežnega dela izločil in poudaril najbolj značilne fragmente ter jih s temačnim grafizmom v poetičnem ritmu povezal v celoto. Strip je, tako po scenaristični kot vizualni plati, mračen, tesnoben in klavstrofobičen.