V teku časa

Urban Vovk

Novi pristopi (2002) • esejistika

Urban Vovk (1971) piše literarne kritike in eseje za različne časopise in revije, največ pa za “matični medij”, Literaturo, kjer je v zadnjih letih dejaven kot glavni in odgovorni urednik revije. Študiral je filozofijo in opravljal najrazličnejša dela, zadnja leta pa je samozaposlen v kulturi. V teku časa je njegova več o knjigi

Čas bo namreč, floskularno rečeno, pokazal, ali sem v svojih kritiških sodbah dovolj visoko cenil literarne specialitete, ki jih je prinesel ta čas, in ali sem, nasprotno, kdaj nekritično »pobasal« tudi kakšen – nemara se bo kasneje izkazalo, da zgolj – zalogaj fastfooda.

Predstavitev knjige

Urban Vovk (1971) piše literarne kritike in eseje za različne časopise in revije, največ pa za “matični medij”, Literaturo, kjer je v zadnjih letih dejaven kot glavni in odgovorni urednik revije. Študiral je filozofijo in opravljal najrazličnejša dela, zadnja leta pa je samozaposlen v kulturi. V teku časa je njegova prva knjiga, ki se osredotoča na refleksijo nove slovenske poezije in pomeni enega redkih kritiških pogledov na sodobno pesniško sceno pri nas. Za svoje kritiško pisanje je bil avtor nagrajen s Stritarjevo nagrado.

Urban Vovk

Urban Vovk se je rodil leta 1971 v Kranju. Končal je študij filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Nekaj časa je bil zaposlen kot gimnazijski profesor, od leta 2000 pa je svobodnjak. Leta 2002 je izšel njegov kritiško-esejistični knjižni prvenec V teku časa, za katerega je isto leto prejel Stritarjevo nagrado Društva slovenskih pisateljev za najperspektivnejšega kritika. Ob koncu leta 2006 je izšla njegova druga knjiga, izbor esejev z naslovom Kruh zgodnjih let, za katero je bil leto kasneje nominiran za Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko. Njegovi eseji so bili doslej prevedeni v devet jezikov. Od leta 2000 dela kot urednik pri reviji Literatura, katere izdajatelj je Literarno-umetniško društvo Literatura. Pri istem izdajatelju je med letoma 2002 in 2007 urejal knjižno zbirko Prišleki, namenjeno izvirnemu slovenskemu leposlovju. Od leta 2004 naprej redno vodi kritiške delavnice v okviru Šole kreativnega pisanja LUD Literatura. Podpisal se je tudi pod več knjižnih in revialnih prevodov del ex-jugoslovanskih (M. Bazdulj, T. Gromača, A. Ristović, O. Spahić, S. Stanković, V. Tasić, S. Valjarević, A. Prokopiev) in ameriških avtorjev (P. Auster, J. Franzen) ter prispeval številne spremne besede h knjigam domačih in tujih avtorjev. Sodeloval je v strokovnih komisijah za vse najpomembnejše slovenske literarne nagrade in pri Evropski komisiji v Bruslju. Pred kratkim je izšla njegova tretja samostojna knjiga z naslovom Res neznosna resnobnost!?, v kateri se avtor monografsko posveča literarnemu opusu svojega najljubšega nobelovca, južnoafriškega pisatelja J. M. Coetzeeja.

Druge avtorjeve knjige