Semiotika umetnosti

Boris Andrejevič Uspenski (1937), član Evropske in Ruske akademije znanosti, je avtor več kot štiristo razprav s področja jezikoslovja, semiotike umetnosti, zgodovine, kulturologije in literarne teorije. Semiotika umetnosti je zbirno ime dveh avtorjevih študij, ki sta ugledali luč sveta v času razcveta tartujsko-moskovske semiotske šole sredi šestdesetih let 20. stoletja. Prva ima naslov Poetika kompozicije (Struktura umetniškega teksta in tipologija kompozicijske forme) in se ukvarja z razumevanjem gledišč, s katerih se v umetniškem delu pripoveduje. Uspenskega zanimajo ne le prehodi (prekodiranja) znotraj enega semiotskega sistema: v svoji drugi študiji z naslovom Semiotika ikone se posveča staroruski tradiciji ikonopisja. Ob številnih konkretnih primerih ugotavlja, da se umetniški sistemi razvijajo podobno – kot nikoli sklenjeno menjavanje različnih gledišč.