Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih

Marcello Potocco

Prišleki (2005) • poezija

  • Festival Pranger

V Pripovedih o ovcah, ljudeh in drugih živalih že naslov opozarja: pozor, sestop iz poezije v pripoved! Toda daljšanje verza, zdrs v pripovedni ton in bralčev občutek, da poezija tu nenadoma pristaja na goloto in ubožnost, je samo polovica tega zdrsa. V kategorijo pripovednosti namreč sodi še vztrajno menjavanje glasov, več o knjigi

Travnik je pred mano, širen in nepokošen kot metafizika.

Predstavitev knjige

V Pripovedih o ovcah, ljudeh in drugih živalih že naslov opozarja: pozor, sestop iz poezije v pripoved! Toda daljšanje verza, zdrs v pripovedni ton in bralčev občutek, da poezija tu nenadoma pristaja na goloto in ubožnost, je samo polovica tega zdrsa.

V kategorijo pripovednosti namreč sodi še vztrajno menjavanje glasov, ki izgovarjajo Pripovedi: ženska, moški, dekle, opazovalka, z notranjim strahom paralizirana dvojica, otroško naivni jaz, surovo otrdeli jaz ali pa nekakšen komični pripovedovalec, glas strička, ki pripoveduje na videz pomirjen s svetom in s sabo. Vsi glasovi, celo tisti humorni, so temeljno opredeljeni z grozo sekvence: sprememba, razkoščkanje, izginjanje. Ko sta se nekega povsem običajnega dne v prah sesula babilonska dvojčka v New Yorku, so oblaki, ki jih genialno obdela maestral, postali resnica, varnost pa fikcija. Vsaka zgodba je od tod naprej zgodba o fiktivnem konstruiranju varnosti. Potoccov zgodbarski svet, namenoma prozno vsakdanji, trdno ogrodje pripovedi samo uporablja kot strategijo upiranja nestalnosti.

Kje je tu poezija? Kadar skuša posamezne zgodbe sestaviti v celoto »popolnega« sijaja, se izteče v nekaj, kar je bolj domislica kot pesem. Poezija je torej v prelomu. Natančno tam, kjer se zgodbe lomijo in niti niso več zgodbe – le še koščki narativ, od katerih vsako izgovarja drugačen glas, druga »jazova« vloga. Vsak jaz ima svojo slivo, svoje majhno, humorno veselje, »lastni košček mesa, ki ga pobarva v svojo barvo gnitja«.

Pripovedi so zato ambivalentne: če jemljemo eno po eno, vidimo prozne, trdne, metonimične zidake. Velikokrat skoraj ne-pesmi. Če jih beremo kot mrežo tekstov, kot newyorška dvojčka, zamrznjena v sekundo rušenja, so videti kot prerivanje različnih, med seboj relativizirajočih se narativ. Ne-pesmi znotraj mreže tekstov postanejo nestabilne, metaforične entitete. Ampak ko govorim o tem, je v meni lahkotnost govorjenja o. V realnosti je te globalne metafore slišati nekoliko drugače, neprizadeto kot opravek, lahno kot želja, utrujeno kot vzdih: »Danes po službi grem v Spar po kondome / in v Merkur po žarnice in varovalke.« Poetika potrošniškega sveta? Odrešitev v nakupovanju varovalk in kondomov? Varnost kot nakupovanje narativ? Sizifovstvo, ki pred sabo vali svoj voziček? Beg pred »ground zero«? Pred poslednjo, komično-tragično gladkostjo dlesni iz pesmi o zobu?
(Alenka Jovanovski)

Marcello Potocco

Marcello Potocco je bil rojen leta 1974 v Ljubljani, v letu 2000 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter l. 2006 doktoriral s tezo “Kulturna identiteta in estetskost v angleški kanadski in slovenski poeziji.” Doslej je izdal štiri pesniške zbirke: Lila (Mondena, 2002), Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih (LUD Literatura , 2005), Popravki pesniške zbirke (LUD Literatura, 2007) in Via Francigena (LUD Literatura, 2011). Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil nominiran za Veronikino nagrado. Nastopa doma in v tujini, med drugim na festivalih  Goranovo proljeće, Dnevi poezije in vina v Medani in Residenze estive v Italiji. Je član Društva slovenskih pisateljev. Njegove pesmi so bile prevedene v srbščino in hrvaščino, angleščino, češčino, poljščino, makedonščino, v latvijski in beloruski jezik ter v italijanščino. Na koprski Fakulteti za humanistične študije predava literarno teorijo, svetovno književnost, sodobno slovensko književnost in kreativno pisanje. Je tudi avtor številni znanstvenih člankov in esejev. V slovenščino prevaja kanadsko poezijo, pa tudi prozo (njegov zadnji prevod, Barneyjeva verzija Mordecaija Richlerja, je izšel koncem leta 2010 pri založbi Učila International).

Druge avtorjeve knjige