Prihajajoči bog

Manfred Frank

Labirinti (2005) • teorija

Manfred (Rudolf) Frank je bil rojen 22. marca 1945 v Wuppertalu. Starša sta bila zdravnika. Končal je klasično gimnazijo, nato pa študiral filozofijo in germanistiko (ter pozneje še anglistiko) v Heidelbergu in Berlinu. Med njegovimi profesorji je cela plejada znanih imen: Hans-Georg Gadamer, Karl Löwith, Peter Szondi, Ernst Tugendhat idr. več o knjigi

Predstavitev knjige

Manfred (Rudolf) Frank je bil rojen 22. marca 1945 v Wuppertalu. Starša sta bila zdravnika. Končal je klasično gimnazijo, nato pa študiral filozofijo in germanistiko (ter pozneje še anglistiko) v Heidelbergu in Berlinu. Med njegovimi profesorji je cela plejada znanih imen: Hans-Georg Gadamer, Karl Löwith, Peter Szondi, Ernst Tugendhat idr. Promoviral je leta 1971 z delom »Problem ‘čas’ v nemški romantiki«, habilitiral pa se je leta 1977 z delom »Individualno obče. Strukturiranje in interpretacija teksta po Schleiermacherju«. V sedemdesetih letih je (sprva kot asistent, nato kot docent in izredni profesor) na univerzi v Düsseldorfu predaval novejšo nemško književnost in literarno vedo. V letih od 1980 do 1999 je sodeloval pri znameniti konstanški interdisciplinarni skupini »Poetik & Hermeneutik«. Leta 1981 mu je bilo ponujeno mesto rednega profesorja literarne teorije na univerzi v Bielefeldu, kjer je pod vodstvom Siegfrieda Schmidta delovala ena najvitalnejših tedanjih šol literarne vede, tako imenovana empirična literarna znanost, vendar je povabilo odklonil in leta 1982 sprejel redno profesuro za moderno in sodobno filozofijo na univerzi v Ženevi. Od leta 1987 deluje kot profesor filozofije na univerzi v Tübingenu. Bil je gostujoči profesor na mnogih univerzah, zlasti v Združenih državah. Leta 2001 je prejel častni doktorat univerze v Pécsu, leta 2004 pa univerze v Cluju. Tega leta je bil tudi sprejet v Heidelberško akademijo znanosti.

V Frankovem delu se mešajo mnogi filozofski vplivi (od Gadamerja prek strukturalizma in poststruktualizma do marksizma in frankfurtske šole). Je avtor knjig o raznih temah (znana so njegova objavljena predavanja Kaj je neostrukturalizem?, 1983; na postmoderne teorije o smrti subjekta se je odzval s knjigo Nespodbitnost individualnosti. Refleksije o subjektu, osebi in individuumu ob povodu razglasitve njihove smrti v ‘postmoderni’, 1986; kontinuirano se je ukvarjal s problematiko časa, na primer v knjigah Problem ‘čas’ v nemški romantiki, 1972, in Časovna zavest, 1990), vendar, kot se zdi, v ospredju njegovega zanimanja ostaja romantika, tako romantična literatura (na primer v knjigi Mrzlo srce in druga besedila romantike, 1978) kot romantična filozofija (o Schellingu je napisal kar nekaj knjig). Pravzaprav je tako, da Frank v večini svojih del (tudi v Prihajajočem bogu) ravno v romantiki išče genezo problemov in pojavov sodobnega sveta – na tej podlagi pa tudi odgovore nanje.