Podaljšano bivanje

Gašper Torkar

Prišleki (2013) • poezija

  • nominacija za najboljši prvenec

Mlad pesnik stoji pred nenapisano nalogo. Pred njim se odpira svet, za katerega se zdi, da pred njim še ni bil izgovorjen, nikoli slišan na takšen način, da se šele uči njegovih »osnov«, si razlaga povezave besed in iz njih oblikuje stavke, ki zvenijo kot tisti v »pesmih, ki se več o knjigi

Vsi pomembni dogodki v mojem življenju
so se zgodili znotraj mene.

Iz kritike
  • “Nepretenciozno čist mlad pesniški glas, ki si namesto prevračanja kozolcev ali kričanja dovoli redko občutljivost, tisto, ki to poezijo naredi krhko, nežno in – lepo.” Staša Pavlović, www.ludliteratura.si

  • Zbirka, zanimiva zlasti na ravni pesniškega jezika in mešanja idejnih konceptov, ki je – gre za prvenec! – napisana izvirno in v vse bolj prepoznavni estetiki. David Bedrač, Mentor

  • Skrbno dovršena zgradba bralca popelje skozi peripetije vzpostavljajoče se pesniške zavesti, ne da bi si ob tem dopuščala večji zlom, torej pripoveduje s pozicije že vzpostavljene, ki se ne trudi rekonstruirati svoje poti drugače kot vsebinsko. Sintaksa je umirjena in sklenjena ter se premišljeno lomi čez valove verzov, kot se lomi otroštvo, ki se igra s svojim koncem. Uroš Prah, Idiot

Predstavitev knjige

Mlad pesnik stoji pred nenapisano nalogo. Pred njim se odpira svet, za katerega se zdi, da pred njim še ni bil izgovorjen, nikoli slišan na takšen način, da se šele uči njegovih »osnov«, si razlaga povezave besed in iz njih oblikuje stavke, ki zvenijo kot tisti v »pesmih, ki se začnejo iz nič in končajo z nami«. Svet pač ni od danes niti od včeraj, ampak od nekdaj. O njem je bilo napisanih že veliko črk, stavkov, povedi, glasbenih komadov, kratkih in dolgih pesmi … Ampak to, kar čuti, je samo njegovo, nihče pred njim si tega ne more lastiti in tudi pozneje ne bo nihče občutil/pisal na enak način. Vsak nov pesnik ima težjo nalogo. Kako naj pozabi, da deduje nešteto možnosti, ki se jih mora zavedati in obenem delovati intuitivno. Kako naj postane nevedni zasledovalec »podzavesti« vsake posamezne pesmi, ki se po možnosti izpiše tekoče kot posvetilo, ki pravi: »To hočem povedati in to lahko povem na nešteto načinov.«

Pesniški prvenec je hkrati prvenec za svet, ki ga na novo gradi, in mahanje v slovo svetu, ki je avtorja bistveno zaznamoval. Tako berem tudi Podaljšano bivanje Gašperja Torkarja, ki ga uvaja »Poslednji dom«. Po tem uvodu, ki je nekakšno »slovo od otroštva«, prek čustvenih »nastavitev« (I), pesmi mimobežnih srečanj »na poti« (II) in vsakdanjih pesmi v stilu »počnem to in ono« (III), pa prek daljših kontemplativnih in refleksivnih komadov (IV), se vrnemo spet nazaj, k premišljujočemu zastavku uvodnega slovesa »otroka, ki se je igral z lastnim koncem« (V). Torkarjeva knjiga je strukturirana kot pomikanje skozi bivanje (ne nujno naprej, ne gre za napredek), odzivanje na spremembe, premišljevanje o odnosih, svetu in odraščanju. V ušesu pisca teh vrstic gre za neobičajno zrel, premišljen in dobro izražen svet, ki je sposoben navdušiti, prepričati, pa tudi osupiti. Navdušil me je s svojim širokim poznavanjem techne, prepričal z večpomenskim, intuitivnim, distanciranim ali čustvenim, pomnoženim in iskrenim seciranjem »jaza«, osupil s svojo koncentracijo, predanostjo »stvari sami«. Mislim, da je ravno to tisto, kar pričakujem(o) od mladega pesnika. Da se poda v neznano, odpre in do neke mere (čustveno) razgali, pa da je pri tem že tudi vešč, natančen in temeljit.

Pisec za zavih ima seveda lažjo nalogo. Knjigo mora, če se mu zdi, le priporočiti v branje. Brez zadržkov, torej. Zelo priporočam.

Primož Čučnik

[purchase_link id=”49627″ style=”” color=”” text=”Nakup e-knjige”]

Gašper Torkar

Gašper Torkar je pesnik in glasbeni producent. Prihaja iz Novega mesta in živi v Ljubljani. Leta 2013 je izdal svoj pesniški prvenec Podaljšano bivanje pri LUD Literatura. Deluje kot član uredništva IDIOT in gledališkega društva DivinaMimesis.

Izdelava: Pika vejica