Od doktorja do mojstra

Seta Knop

Novi pristopi (2011) • teorija

Dr. Seta Knop je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter sociologije. Doslej je objavila vrsto razprav in esejističnih zapisov, pa tudi spremnih besed; nekaj let je pisala knjižne ocene v dnevnem časopisju. Sicer pa se ukvarja predvsem s prevajanjem: med njenimi prevodi so predvsem sociološka, zgodovinska, filozofska ter več o knjigi

Predstavitev knjige

Dr. Seta Knop je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter sociologije. Doslej je objavila vrsto razprav in esejističnih zapisov, pa tudi spremnih besed; nekaj let je pisala knjižne ocene v dnevnem časopisju. Sicer pa se ukvarja predvsem s prevajanjem: med njenimi prevodi so predvsem sociološka, zgodovinska, filozofska ter kulturološka dela (mdr. Th. W. Adorno, E. Hobsbawn, S. Sonntag, T. Eagleton). Od doktorja do mojstra je njen avtorski knjižni prvenec, obravnava pa razvoj faustovskega motiva v evropski in slovenski književnosti. Knjiga se osredotoča na vprašanje o Faustu kot »tragediji modernega človeka« in si prizadeva pokazati, kako aktualen je faustovski mit še danes. Tako se – po orisu zgodovinskih začetkov in podrobnejši obravnavi Goethejeve pesnitve kot paradigmatičnega Fausta – od samega literarnega lika pomakne k tematizaciji faustovstva kot temeljnega določila novoveškega človeka; pri tem se zaustavlja pri avtorjih, kot so Nietzsche, Spengler, Sloterdijk, Adorno. V ospredje postavlja zlasti vprašanje etičnih implikacij faustovskega človeka, njegovega stremljenja in želje po naprej in navzgor. Avtorica faustovstvo med drugim presoja v luči zgodovinskih izkušenj 20. stoletja, ki so v temelju spodkopale razsvetljensko vero v nenehni napredek in s tem tudi v legitimnost faustovskega stremljenja. V odgovor navaja Fauste 20. stoletja, zlasti Mannovo nemško fresko Doktor Faustus, roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova in Valéryjevo fragmentarno pesnitev Mon Faust, ki – vsak po svoje – pričajo o tem, kako se je Faustovo titansko hlepenje po obvladovanju sveta navsezadnje tudi sámo izteklo v novo nemoč in postalo parabola za »tragedijo moderne prenagljenosti«. Na koncu se navezuje na slovenske obdelave tega motiva – zlasti pri Ivanu Cankarju, Janezu Mencingerju in Joži Lovrenčiču – in se dotika vprašanja, na kakšen način je slovenski literarni prostor prevzel in predelal ta evropski literarni mit; ob tem analizira slovensko recepcijo Goethejeve pesnitve in primerja slovenske prevode nekaterih ključnih terminov iz prvega dela Goethejevega Fausta.

Seta Knop

Seta Knop (1960, Ljubljana) je leta 1986 diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pot jo je nato za sedem let zanesla v Zagreb, od tam pa spet v Ljubljano, kjer je bila vrsto let urednica za leksikografijo in prevodno humanistiko pri Cankarjevi založbi. Od leta 2001 vodi knjižnico Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti. Leta 2010 je doktorirala. Doslej je objavila vrsto razprav, esejističnih zapisov in spremnih besed, nekaj let je pisala tudi knjižne ocene v dnevnem časopisju. Je aktivna članica Društva slovenskih književnih prevajalcev; med njenimi prevodi so predvsem sociološka, zgodovinska, filozofska ter kulturološka dela. Od doktorja do mojstra je njena prva knjiga.