Nova okna

Primož Čučnik

Prišleki (2005) • poezija

  • nominacija za Veronikino nagrado
  • Festival Pranger

Besedilo na zavihu Gorazd Kocijančič Primož Čučnik je končal študij filozofije in sociologije kulture. Doslej je izdal tri samostojne knjige Dve zimi (1999), Ritem v rokah (2002) in Akordi (2004). Za prvenec je bil nagrajen na knjižnem sejmu, leta 2003 je dobil Zlato ptico. Istega leta je izšla Oda na več o knjigi

Pridi sem, usedi se zraven. Rad bi te nekaj vprašal.

Predstavitev knjige

Besedilo na zavihu Gorazd Kocijančič Primož Čučnik je končal študij filozofije in sociologije kulture. Doslej je izdal tri samostojne knjige Dve zimi (1999), Ritem v rokah (2002) in Akordi (2004). Za prvenec je bil nagrajen na knjižnem sejmu, leta 2003 je dobil Zlato ptico. Istega leta je izšla Oda na manhatnski aveniji (skupni projekt z G. Podlogarjem in Ž. Karižem). Nova okna je četrta samostojna Čučnikova zbirka, ki se opazno odmakne od zadnjih knjig, saj ton ode in eksperiment v punktuaciji ter s pogovornim jezikom, zamenjajo bolj elegični distihi in “pravilna” raba ločil. Jezik, ki se na daleč še vedno spogleduje s pogovornostjo, obenem zaplava v spreminjajoč refren, “ki mu ne ujameš besed”. Radostna upornost se spogleduje s temnimi vizijami.. Za spremembo se Čučnik namesto z banalnim spet spopade s tako imenovanim pomembnim in resnim. V sproščenem in skrivnostnem vzdušju kolesarjenja po svetu “brez boga” in po-metafizike. Nekateri pravijo, da je to izrazita zbirka ljubezenskih pesmi; zanjo (namreč ljubezen) je tudi avtor sam zatrdil, da je izrazito počelo. In ravno v tem je, kot se zdi, nova knjiga, še najbližje Čučnikovemu prvencu. Čeprav hlapljivemu in raznolikemu jazu, ki nastopa v teh pesmih in privzema mnoge obraze in govori s par jeziki, zrelost nemara res ne pomeni “vsega”, bi bila glede na elegičen tempo, klasično izbiro besed in novo formalno občutljivost, to lahko Čučnikova najzrelejša zbirka doslej.

Primož Čučnik

Primož Čučnik (1971), pesnik, občasni esejist in prevajalec, njegova knjiga Dve zimi  (1999) je dobila nagrado za najboljši prvenec. Sledile so zbirke: Ritem v rôkah (2002), Oda na manhatanski aveniji (2003, soavtorstvo s Podlogarjem in Karižem), Akordi (2004), Nova okna (2005), Sekira v medu (izbrane pesmi, 2006). Pesniška zbirka Delo in dom (2007) je leta 2008 dobila nagrado Prešernovega sklada, zbirka Kot dar (2010) pa Jenkovo nagrado za leto 2011. Njegova zadnja pesniška zbirka je Mikado (2012). V Novih pristopih je bila objavljena njegova knjiga esejev, kritik in fragmentov Spati na krilu (2008). Iz poljščine in angleščine je prevedel številne avtorje, knjižno pa je (so)prevedel C. Miłosza, Mirona Białoszewskega, Piotra Sommerja, Marcina Świetlickega, Adama Wiedemanna, Eugenyusza Tkaczyszyna Dyckega in Johna Ashberyja, Franka O’Haro, Elizabeth Bishop). Je odgovorni urednik revije Literatura in ustanovitelj ter urednik založbe Šerpa. Sodeloval je na ploščku Košček hrupa in ščepec soli in je član skupine Čučnik Pepelnik Grom. Rojen je, živi in dela v Ljubljani.

Druge avtorjeve knjige